Govor

Matej Plešnar

Sem Matej Plešnar, prihajam iz Inženirske zbornice, Matična sekcija geodetov.

Hvala za besedo.

Najprej poudarjam, da Inženirska zbornica Slovenije ni nikoli v preteklosti težila k temu, da se geodete z geodetsko izkaznico umakne s trga dela in jim odvzame kompetence, ki so jih nesporno imeli pred uveljavitvijo Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Zato v tej luči pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča in zakonodajalca, da se jim čim prej povrnejo pravice v enakem obsegu, kot so jih geodeti z geodetsko izkaznico imeli. Nasprotujemo pa izenačitvi geodetov z geodetsko izkaznico s pooblaščenim inženirjem geodezije, kot ga predvideva ta novela.

Naj poudarim, da nikoli v preteklosti ta dva poklica namreč nista bila enakovredna. Geodeti z geodetsko izkaznico ni nikoli opravljal dela popolnoma samostojno ampak vedno pod nadzorom pooblaščenega inženirja geodezije, ki je pregledal in tudi odgovarjal za izvedeno delo. Zakon o geodetski dejavnosti, ki ga je v delih nadomestil zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, je jasno določal, da mora geodetsko podjetje pred začetkom opravljanja geodetske dejavnosti imenovati odgovornega geodeta. Odgovorni geodet, danes pooblaščeni inženir, je bil in je odgovoren za skladnost vsakega izdelka s predpisi, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah vsakega geodetskega izdelka. Predlagana novela zakona odpravlja neustavnost za geodete z geodetsko izkaznico in jim vrača že pridobljene pravice, na zbornici pa nas skrbi, da se pridobljene pravice geodetov z geodetsko izkaznico dodatno nadgrajuje in jih celo izenačuje s pravicami pooblaščenega inženirja geodezije, kar po našem mnenju ustvarja novo neustavnost, vendar tokrat v škodo pooblaščenim inženirjem. Namreč, gre za opravljanje dela na trgu pod različnimi pogoji, strožjimi za pooblaščene inženirje geodezije. Po predlogu novele bo geodet z geodetsko izkaznico tako lahko opravljal vse naloge pooblaščenega inženirja geodezije po zakonu o katastru nepremičnin, po gradbenem zakonu in zakonu o urejanju prostora, za kar mora imeti pooblaščeni inženir geodezije za vsaj eno stopnjo višjo izobrazbo in opravljen poseben strokovni izpit. Menimo, da geodet z geodetsko izkaznico za te dodatne naloge nima potrebnih znanj in kompetenc. Če bi jih imel pred letom 2018, ne bi potrebovali dveh različnih poklicev. V času od 2018 pa do danes se pogoji za dostop do tega reguliranega poklica pooblaščeni in v primeru revizije niso znižali, geodeti, z geodetsko izkaznico pa v tem času tudi niso pridobili manjkajočih znanj in kompetenc. Zato je širjenje obsega pooblastila nad obseg pridobljenih pravic tudi neodgovorno do naročnikov geodetskih storitev, ki pričakujejo seveda kakovostno opravljeno naročilo.

Glede na to, da v zvezi z dodatnimi pooblastili geodetov geodetsko izkaznico ministrstvo ni pridobilo mnenja o obsegu znanj in kompetenc geodetov z geodetsko izkaznico, na primer, od Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ali od Geodetske uprave Republike Slovenije predlogu novele zakona v tem delu nasprotujemo. Društvo geodetov izkazničarjev se tudi zavzema za sodelovanje s pooblaščenimi inženirji geodezije z namenom potrjevanja elaboratov na način angažiranja s podjemno pogodbo. V zvezi s tem predlogom je treba pojasniti, da sta Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti in gradbeni zakon iz leta 2018 prinesla nov način delovanja na področju inženirske dejavnosti z namenom uvajanja pravil v izogib zlorabam pooblastil, predvsem preprečitve nedopustne prakse posojanja nazivov in žigov, kar je bilo prisotno tudi na področju naše stroke geodetske dejavnosti. Angažiranje fizičnih oseb s podjemnimi pogodbami tako ni več dopustno. Inženirsko dejavnost od tedaj opravljajo gospodarski subjekti in zanje pooblaščeni inženirji, ki so prek podjetij tudi zavarovani za odgovornost za škodo, ki bi jo lahko povzročili tretjim osebam. Zato je treba pooblaščenega inženirja, če ga sam nimaš, angažirati s sklenitvijo pogodbe med dvema gospodarskima subjektoma oziroma pooblaščeni inženir mora delati dejansko stalno, trajno ter osebno in neodvisno. Očitke Društva geodetov izkazničarjev o neustavnosti statuta Inženirske zbornice Slovenije prav tako zavračamo. Ministrstvo za finance je v delu obrazložitve predloga zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki ga je Vlada nato leta 2017 potrdila in poslala v Državni zbor, zapisalo, citiram, da izbira načina opravljanja dela ni svobodna, da veljajo tudi splošni predpisi, ki urejajo opravljanje dela, in da se mora delo, upoštevajoč kriterije, dejansko stalno in trajno ter osebno opravljati v delovnem razmerju, torej kot zaposlitev, izjema pa je bil samostojni podjetnik, pri čemer popoldanski espe ni bil dopustna oblika.

Statut zbornice sledi predlogu Zakona o arhitekturni inženirski dejavnosti, prav tako novela statuta, po kateri je pooblaščeni inženir lahko zaposlen v dveh različnih gospodarskih subjektih. Z njima sta soglašala tako Služba vlade za zakonodajo kot takratno Ministrstvo za okolje in prostor, torej problema, ki ga izpostavlja Društvo geodetov izkazničarjev, v resnici ni.

Kot rečeno, zbornica je pripravljena, da prične vpisovati geodete z geodetsko izkaznico v imenik. Ali bo to lahko naredila samo, če bo danes sprejet amandma, ki bo to omogočal, saj je trenutno besedilo predloga zakona pomanjkljivo, ker ne definira postopkov vpisa izbrisa v imenik ter pravic in dolžnosti geodetov z geodetsko izkaznico.

Hvala.