Hvala za besedo. Torej, v predmetni zadevi pobudnica izpodbija zakonske določbe s katerimi je bil za zagotovitev namenskih sredstev za obnovo območij, ki so jih prizadele poplave, uveden davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Pri tem izpodbija tako določbo s katero je bil davek uveden kot tudi s to določbo povezani prekrškovni določbi in pa pooblastilno določbo za izdajo podzakonskega predpisa. Ker za te slednje določbe zatrjevane neustavnosti z ničemer ne utemeljuje, vendar je osredotočena zgolj na neustavnost uvedenega davka je v mnenju predlagano za te določbe, da se pobuda zavrne. Predlog v tem delu temelji na zakonu, ki ureja Ustavno sodišče in ki določa, da se pobuda zavrne, kadar je očitno neutemeljena oziroma kadar od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Tudi v nadaljevanju mnenja je v zvezi z zatrjevano neustavnostjo same uvedbe davka narejen zaključek, da je tudi to zatrjevanje neutemeljeno. V tem delu je odgovor enak odgovoru na pobudo, ki je naslednja točka dnevnega reda, se pravi, na pobudo štirih bank in hranilnic. Prvopodpisana je banka Sparkasse, ki izpodbija isto določbo Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev in tudi iz istih razlogov, tako da bom v tem delu v bistvu predstavila tudi odgovor glede naslednje pobude. Odgovor je torej glede na enake zatrjevane neustavnosti enak, in sicer navaja argumente, s katerimi ta zatrjevanja zavrača. Predvsem je šlo tukaj za zatrjevanje neustavnosti s 14. členom Ustave, da naj bi bile banke neenakopravno, neenako obravnavane v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti. Na ta odgovor pripravljeni odgovor poudarja, da različna obravnava temelji na dejavnosti, ki jo banke opravljajo, in s položajem, ki je s tem povezan v gospodarskem sistemu, ki ga imajo banke, saj so hkrati izvrševalci gospodarske, finančne in monetarne politike. Prav tako je glede zatrjevane neustavnosti iz pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave poudarjeno, da že iz ustave same izhaja, da je sestavni del lastninske pravice določeno premoženjsko breme. Tako davek, ki je znotraj te funkcije lastnine, ne pomeni posega v to ustavno varovano pravico.

Enako je narejen zaključek, da je neutemeljeno zatrjevanje posega v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave. Izhodišče za ta zaključek je v zakonodajnem postopku podana utemeljitev obdavčitve oziroma je temeljni zaključek, da je pobuda tudi v tem delu neutemeljena, na ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča. Hvala.