Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Informacijski pooblaščenec je 29. julija 2022, dopolnil je še 30. decembra 2022 v smeri umika nekaterih določb, zoper katere vlaga zahtevo za oceno ustavnosti, torej vložil zahtevo zoper nekaj določb, ki so bile že uvodoma izpostavljene iz Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V zahtevi informacijski pooblaščenec zatrjuje, da so izpodbijane določbe v neskladju z 2., 15. in 38. členom ustave. Vladi je potem Državni zbor navedeno zahtevo posredoval v mnenje. Vlada ga je sprejela decembra 2023. V mnenju Vlade primarno predlaga, da Ustavno sodišče Republike Slovenije zahtevo informacijskega pooblaščenca zavrže, saj ta ni izkazal procesnih predpostavk za njeno vložitev. Ne glede na navedeni predlog je Vlada zadevo preučila tudi po vsebini in meni, da je ta neutemeljena in da so izpodbijane določbe skladne z Ustavo Republike Slovenije.

Iz mnenja Vlade uvodoma izhaja, da vložena zahteva informacijske pooblaščenca za oceno ustavnosti ne vsebuje okoliščin, ki bi utemeljevale obstoj procesnih predpostavk za vložitev zahteve. Skladno s 6. alinejo prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču lahko namreč informacijski pooblaščenec začne postopek za oceno ustavnosti predpisa le, če nastane vprašanje postopka, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti. V zvezi s postopkom, ki ga vodi predlagatelj, pa v zahtevi ni izkazal, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih določb zakona pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga vodi. Povedano drugače, ugotovljene ugotovitve iz inšpekcijskega postopka, informacijski pooblaščenec v svoji zahtevi ni dovolj določno opredelil ne navedbe ne domnevne nepravilnosti obdelave osebnih podatkov, kar pa po mnenju Vlade in ob upoštevanju dosedanje sodne prakse na tem področju ne zadosti procesnim predpostavkam, določenim v prej omenjenem 23. členu Zakona o ustavnem sodišču. Glede vsebinskih razlogov zahteve pa Vlada poudarja, da iz zahteve ni razvidno, niso razvidni utemeljeni razlogi, ki bi se nanašali na neustavna pooblastila urada glede obdelave osebnih podatkov in zakonitosti teh obdelav, niti utemeljenih razlogov, ki se nanašajo na omejitev pravic do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Potrebno je namreč poudariti, da je urad tudi finančna obveščevalna enota, ki torej opravlja obveščevalne dejavnosti, podobno kot Sova. Njegova temeljna dejavnost pa je sprejemanje in analiziranje sumljivih transakcij, pomembnih z vidika pranja denarja ali financiranje terorizma. Za izvajanje teh pristojnosti pa mora imeti v nacionalni zakonodaji ustrezna pooblastila, kot to zahtevajo EU predpisi. Primeroma velja omeniti, da informacijski pooblaščenec v svoji zahtevi trdi, da naj bi analiza veljavnega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pokazala, da širitev pooblastil urada ni uravnotežena s pravicami posameznikov. V zvezi s tem je potrebno izpostaviti, da veljavni zakon v primerjavi s prejšnjim zakonom ni širil pooblastil urada, zato ni jasno, na kaj konkretno se navedena trditev informacijskega pooblaščenca nanaša. Informacijski pooblaščenec v zahtevi tudi zatrjuje, da določba 97. člena zakona zaradi svoje širine in nedoločnosti omogoča arbitrarno ravnanje urada, kar naj bi se izkazalo tudi v postopku inšpekcijskega ravnanja, ki ga je pri uradu vodil informacijski pooblaščenec. Vlada meni, da so pooblastila urada, ki implementira evropske direktive in standarde, ki jih na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma sprejema medvladna organizacija, to so tako imenovana FATF priporočila skladno z Ustavo Republike Slovenije. Dodaja še, da možnost posamične zlorabe ne more voditi k temu, da bi zakonodajalec omejeval pooblastila organov, saj so za navedeno na voljo druga pravna sredstva dalje informacijski pooblaščenec izpodbija tudi določbo stošestindvajsetega člena zakona o delu, ki ni vezan izključno na podatke, pridobljene na podlagi predpisov, ampak pridobljene tudi na drug zakonit način, na primer s soglasjem stranke, vendar je treba upoštevati, da lahko zavezanci razpolagajo tudi z drugimi podatki, ki so obenem pomembni za izvajanje nalog urada. Vlada tudi pojasnjuje, da ne drži, da lahko urad pridobiva podatke na podlagi drugih določb v zakonu, saj je stošestindvajseti člen predviden specifično za namene izdelave operativnih in strateških analiz, ugotavljanje izpostavljenosti in izdelave ocene tveganja finančnega in nefinančnega sistema v Republiki Sloveniji za pranje denarja in financiranje terorizma ter za ugotavljanje pojavnih oblik in trendov pranja denarja ter financiranje terorizma. Glede očitka v povezavi s 132. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in obveznosti sodišč, državnih tožilstev ter drugih državnih organov glede sporočanja podatkov Uradu pa vlada pojasnjuje, da urad kot finančna obveščevalna enota mora v skladu s FATF priporočili in evropsko direktivo imeti zagotovljen pravočasen dostop do informacij v zvezi s kazenskim pregonom za opravljanje njegovih nalog. Nadalje informacijski pooblaščenec navaja, da so določbe petega odstavka 51. člena, drugega odstavka stoštiriintridesetega člena in petega odstavka stopetinštiridesetega člena zakona v neskladju z ustavo zaradi roka. Ki ga te določbe predpisujejo za prepoved razkritja informacij o dostopanju do podatkov posameznika. Vlada pojasnjuje, da je takšen rok določen glede na časovnico oddaljenosti od začetka postopka na uradu do zaključka predkazenskih postopkov. In zato meni, da je ta ustrezno določen. Na takšen način se preprečuje, da bi prišlo do predčasnega razkrivanja informacij o aktivnosti organov pregona. Prav tako glede rokov hrambe in rokov prepovedi seznanitve z lastnimi podatki Vlada poudarja, da se aktivnosti urada izvajajo še pred predkazenskim postopkom, zato niso na mestu primerjave med roki po tem zakonu in drugimi zakoni. Oziroma ni edini relevanten trenutek, kdaj je urad izvedel opravila iz svoje pristojnosti. Saj bi prišlo lahko do preuranjenega razkrivanja že zaključenih aktivnosti urada. Hkrati informacijski pooblaščenec izpodbija tudi nekatere določbe stopetdesetega člena zakona, ki pa v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov enako kot prej veljavni zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma zgolj določa, kateri podatki so del evidenc. V skladu z navedenim Vlada meni, da zahteva informacijskega pooblaščenca za oceno ustavnosti ni utemeljena, saj iz predhodno podanih argumentov izhaja, da izpodbijani členi zakona niso v neskladju z Ustavo. Primarno pa po mnenju vlade informacijski pooblaščenec v zahtevi ni izkazal, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih določb zakona pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga vodi s tem pa niti ni izkazana procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb po zakonu o ustavnem sodišču.

Dodatno še pojasnjujemo, da bo glede na nedavno sprejet sveženj nove EU zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v slovenski pravni red potrebno do junija 2027 prenesti direktivo za to področje, kar bomo izvedli s pripravo novega zakona, in to bo tudi priložnost, da se odpravijo morebitne nejasnosti, ki so informacijskega pooblaščenca vodile k podaji te zahteve. Hvala.