Hvala.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora, spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča s sodelavkama, spoštovana predsednica Sodnega sveta s sodelavcem, spoštovani vsi ostali prisotni! Jaz se na začetku opravičujem, ker sem zamudila minutko ali dva, sedela sem s sodelavci skoraj celo dopoldne, skupaj s predstavniki Policije, Ministrstva za notranje zadeve, tožilstva, Specializiranega tožilstva,

Vrhovnega sodišča, drugih sodnikov, kjer smo obravnavali popis spisov v kazenskih zadevah in ugotavljali, zakaj policija mesece popisuje gradivo, ki ga je včasih res za nekaj omar, in kaj je potrebno na tem področju narediti, potem pa je potrebno na hitro še nekaj podpisati, tako da res prosim, če mi opravičite tisto dvominutno zamudo.

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč je dokument, v katerem Vrhovno sodišče Republike Slovenije analizira in predstavlja uspešnost sodnega sistema. Njegov namen je tudi, da izpostavi področja, kjer je potrebna izboljšava. Kot je že Vrhovno sodišče pojasnilo, je poročilo v primerjavi s poročili preteklih let doživelo opazno prenovo, predvsem s ciljem, da je uporabniku bolj prijazno. Verjamemo, da bo s sodno statistiko, ki jo pripravlja Ministrstvo za pravosodje, pomembno prispevalo tudi k boljšemu razumevanju delovanja sodnega sistema in k iskanju rešitev za izzive, s katerimi se sodstvo sooča. Kazalnike, ki kažejo na učinkovitost in uspešnost sodišč, je že predstavilo Vrhovno sodišče, predsednik, ministrstvo pa pritrjuje navedbam v letnem poročilu, da je za učinkovito in uspešno delovanje sodišč ključno izvajanje sodne uprave, saj zagotavlja organizacijsko podporo, ki omogoča nemoteno delovanje sodnega sistema. Na tem mestu ministrstvo pojasnjuje, da je v sodelovanju s sodstvom - in tukaj bi se tudi jaz sama zahvalila obema za tvorno sodelovanje pri prenovi sodniške zakonodaje -, da smo v zaključni fazi tako imenovanega sodniškega trojčka, katerega ključna rešitev je uvedba enotnega okrožja in enovitega sodnika na prvi stopnji. To bo omogočalo enakomernejšo obremenitev sodnikov, to pa bo vodilo tudi v hitrejše odločanje, kar za stranke sodnih postopkov pomeni tudi učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic. Na učinkovito uvedbo spremembe sodniške zakonodaje pomembno vpliva tudi digitalizacija sodstva; tudi o tem smo danes dopoldan govorili. Ministrstvo zato pozdravlja dosedanji napredek sodstva, s katerim se pospešuje obravnava zadev, zmanjšuje administrativno breme ter olajšuje komunikacijo med sodišči, strankami in pravosodnimi organi. Res pa je, da morajo temu slediti tudi vsi ostali deležniki. Poleg sodne uprave in digitalizacije na uspešnost poslovanja sodišč vplivajo še drugi zunanji dejavniki, kot je materialna in procesna zakonodaja, ki določa pravne okvire delovanja, ter kadrovski in prostorski viri, tako kot je bilo izpostavljeno.

V nadaljevanju bi se na kratko opredelili do izzivov, ki jih Vrhovno sodišče obravnava v letnem poročilu. Prvič, glede časa reševanja pomembnejših zadev v zadnjih letih največji izziv ostaja pri Upravnem sodišču, kjer se je povprečno trajanje pomembnejših zadev v zadnjih letih še podaljšalo, hkrati pa sodišče reši manj zadev, kot je pripad novih. S ciljem pohitritve postopkov je bil aprila leta 2023 sprejeta novela Zakona o upravnem sporu, ki ureja sojenje po sodniku posamezniku in nekatere druge postopkovne rešitve. Prav tako je med posledicami novele predvidena tudi zaposlitev novega sodnega osebja.

Kot drugo, glede problematike kaznivih dejanj, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu Kazenskega zakonika, je bila konec leta 2023 ustanovljena operativna medresorska delovna skupina, ki je pripravila rešitve, ki bodo se usklajevale tudi širše in so trenutno še v pripravi na ministrstvu.

Glede problematike pomanjkanja pravosodnih policistov ob hkratni prezasedenosti zavodov in njihovih plač je bila včeraj sprejeta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Glede prenove procesne zakonodaje je ministrstvo v letu 2024 pripravilo novelo Zakona o kazenskem postopku, govorimo o noveli P, s katero je bila na podlagi odločbe Ustavnega sodišča prilagojena ureditev pogojev za pridobivanje naročniških prometnih in vsebinskih podatkov od ponudnikov spletnih storitev, komunikacij, v pripravi pa je tudi že novela R, ki bo naslovila ostale že prejete predloge sodstva za povečanje učinkovitosti kazenskih postopkov in tudi tukaj se, tako kot do sedaj, nadejam dobrega sodelovanja pri pripravi s strani vseh pravosodnih deležnikov. Kot tretje, glede povečanih stroškov za brezplačno pravno pomoč in stroškov sodnega postopka, ki so povezani tudi s spremembo odvetniške tarife za zastopanje pri brezplačni pravni pomoči in zastopanju po uradni dolžnosti, je ministrstvo pripravilo poročilo o razlogih za povišanje teh stroškov, v katerem je analiziralo stanje in vključilo tudi možne nadaljnje rešitve.

Poročilo je bilo junija 2024 predstavljeno na seji Vlade, kjer je bila sprejeta tudi odločitev, da se ustanovi vladna skupina, ki je v fazi ustanavljanja in ki bo na podlagi predlogov deležnikov te analize, pripravila potem tudi predloge sprememb zakonodaje posameznih ministrstev in predlagala Vladi v sprejem glede pomanjkanja sodnih izvedencev na področju družinskih zadev. Želimo poudariti, da je le-ta primarna posledica uvedbe Družinskega zakonika, ko je leta 2019 prenesla pristojnost odločanja o varstvu koristi otrok iz centrov za socialno delo na sodišča, ne da bi hkrati na sodiščih zagotovljeno bilo dovolj veliko število sodnih izvedencev, na centrih za socialno delo pa zadostno število psihologov, ki bi pripravljali mnenja za sodišča. In če center za socialno delo pripravi ustrezno in kvalitetno mnenje v konkretnem sodnem postopku, ni potrebna postavitev sodnega izvedenca. Položaj otrok v sodnih postopkih je zato treba reševati predvsem celostno v sodelovanju z vsemi deležniki, ki delujejo v procesu odločanja o družinskih zadevah, zato je ministrstvo že konec leta 2022 ustanovilo medresorsko delovno skupino, na področju pomanjkanja sodnih izvedencev so bili v letu 2023 izvedeni številni ciljani ukrepi, da bi sodnikom omogočili lažjo izbiro in dostopnost do sodnih izvedencev.

V nadaljevanju bi predstavili najpomembnejše: priprava poimenskega seznama sodnih izvedencev, ki jih sodišča lahko postavijo v družinskih zadevah z vpisom področja, ki ga pokrivajo. Ta seznam poleg sodnih izvedencev klinične psihologije, socialnega dela in psihologije družine vključuje tudi sodne izvedence s področja psihiatrije, ki imajo strokovno znanje za podajo mnenj v družinskih zadevah. Od leta 2023 dalje lahko sodišča kot izvedenca postavijo tudi z Zbornico kliničnih psihologov Slovenije, ko gre za težje zadeve, in je potrebno postaviti dva ali več izvedencev. Zbornica kliničnih psihologov Slovenije je v letu 2023 vzpostavila listo strokovnjakov, kliničnih psihologov, ki so pripravljeni nuditi pomoč sodiščem v konkretnih zadevah, tako imenovani ad hoc izvedenci, ki jih sodišča imenujejo v konkretnih primerih. Trenutno je na listi 23 strokovnjakov in po podatkih Zbornice imajo vsi zadeve v reševanju. Čeprav se je skupno število izvedencev, ki se lahko postavi v konkretnih zadevah, povečalo trenutno 73, se zavedamo, da glede na število nerešenih zadev sodnih izvedencev oziroma strokovnjakov še vedno primanjkuje, zato je ministrstvo pripravilo novelo Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki je bila v začetku septembra že sprejeta na Vladi in prinaša pomembne rešitve tudi na področju pomanjkanja sodnih izvedencev, posredovana je v parlament in verjamem, da bomo o njenem sprejemu tudi podrobneje o tem področju govorili.

Glede izpostavljene kadrovske problematike se je kot pomemben element pogosto izpostavil plačni položaj sodnikov in sodnega osebja. S pripravo nove plačne reforme, ki jo pripravlja Ministrstvo za javno upravo in naj bi se pričela uporabljati s 1. januarjem 2025, verjamemo, da bo ta problematika tudi ustrezno naslovljena. Ministrstvo pozdravlja proaktivnost vseh pravosodnih deležnikov, sodstva, državnega tožilstva in Državnega odvetništva, ki aktivno pristopajo k reševanju izzivov predvsem na področju pomanjkanja pripravnikov, še posebej cenimo tudi njihovo povezovanje s pravnimi fakultetami, kjer predstavljamo poklic bodočim pravnikom in jih s tem spodbujajo tudi k morebitni izbiri dela v pravosodju.

Na koncu bi se še opredelila, opredelili do prostorskih pogojev za delo sodišč. Uvodoma bi pojasnila, da Ministrstvo za pravosodje opravlja s približno 147 tisoč kvadratnimi površinami in najema okoli 45 tisoč kvadratnih površin, od tega več kot 75 procentov v Ljubljani, za namen delovanja pravosodnih organov. V zadnjih devetih letih je v ta namen namenilo skupaj več kot 110 milijonov evrov, od tega polovico za najemnine. Da bi izboljšali sodelovanje s pravosodnimi deležniki na področju zagotavljanja ustreznih prostorov za delovanje pravosodnih organov, smo ustanovili delovno skupino, v kateri sodelujejo predstavniki sodstva, državnega tožilstva, državnega odvetništva, in ki bo obravnavala prostorsko problematiko vseh pravosodnih organov, pripravljala prioritete investicij, ter tudi predlagala strateške usmeritve glede upravljanja z nepremičninami. Ugotavljamo, da sredstva, ki jih država namenja žal ne zadostujejo za rešitev vseh zahtev sodišč, vendar se v okviru le teh, kolikor je le mogoče, rešujejo vse izpostavljene zahteve. Naj primeroma ocenimo, da smo v letu 2023 uspešno izvedli sanacijo radona tako v Cerknici kot v Kočevju in izvedli nekaj večjih investicij obnov oziroma rekonstrukcij sodnih stavb na Jesenicah, v Kranju, v Lendavi, Kočevju, Postojni ter začeli z izvedbo dveh večjih investicij na Ptuju in v Novem mestu. Ministrstvo se zaveda pomembnosti reševanja problematike sodišč v Ljubljani, kjer so prostori sodišč predvsem v najemu in si prizadeva začasno rešiti problematiko pomanjkanja velikih razpravnih dvoran znotraj investicije izgradnje zaporov na Dobrunjah, kjer že tečejo aktivnosti in verjamem, da boste članice in člani odbora tudi to si pogledali na licu mesta, tako da vabljeni tudi ob tej priložnosti, da si skupaj pogledamo gradnjo novega zapora na Dobrunjah. Upam, da nisem bila predolga. Najlepša hvala.