Hvala. Spoštovana predsednica Odbora za pravosodje, spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Dovolite mi, da se v imenu Vrhovnega sodišča najprej zahvalim za povabilo. Istočasno bi želel predstaviti predstavnike Vrhovnega sodišča, to smo: jaz kot predsednik, seveda, potem je tukaj na moji levi generalna sekretarka Helena Miklavčič, kasneje se nam bo pa pridružila tudi vodja Službe za razvoj sodne uprave Tina Brecelj, trenutno je zadržana, je pa nekje na poti.

Torej, naj preidem k stvari. Leto je zelo hitro naokoli in ponovno se vidimo. Moj del današnjega srečanja je predstavitev poročevalskega dokumenta sodstva, to je Poročila o uspešnosti in učinkovitosti sodstva za leto 2023. Pripravo in predstavitev tega poročila vidimo kot neposredno uresničevanje načela delitve oblasti in smo se temu primerno tega poročila tudi lotili. Kar je na prvi pogled vidno, je, da je letošnje poročilo po desetih letih prenovljeno, tako po obliki kot po vsebini. Ocenjujemo, da je novo letno poročilo prijaznejše za branje in bolj pregledno, tudi po naši oceni na bolj primeren način naslavlja vsebinska vprašanja, ki so v prejšnjih letih v kopici podatkov morda ostala spregledana. Poseben poudarek dajejo poročilu tudi citati zaposlenih, večinoma sodnikov za statistiko, za številkami smo namreč ljudje, sodniki.

V prvem delu letnega poročila so izpostavljeni najpomembnejši podatki o poslovanju sodstva kot celote, poleg tega so izpostavljeni različni dejavniki, ki so vplivali na poslovanje sodišč. Drugi del poročila pa sestavljajo statistični podatki o poslovanju posameznih sodišč na posameznih segmentih. Ti podatki se črpajo iz Enotnega podatkovnega skladišča pri Vrhovnem sodišču, njegova vzpostavitev je v mednarodnem merilu prepoznana kot primer dobre prakse pri upravljanju sodstva. Podatkovno skladišče je nepogrešljiv vir podatkov za izvajanje politik upravljanja tako na nivoju posameznih sodišč, kot na nivoju sodstva kot celote.

Naj vam torej najprej predstavim nekaj številčnih podatkov o poslovanju kadrovske podatke. Število sodnikov se je v letu 2023 znižalo za 17 in smo letos zaključili z 861 sodniki. Sicer pa je bil že leta 2021 dosežen strateški cilj sodstva, znižati število sodnikov pod 42 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev. Pri tem kaže ponovno opozoriti oziroma ne gre spregledati dejstva, da slovenska sodišča rešujejo tudi zadeve, ki v drugih državah niso ali vsaj ne v celoti v pristojnosti sodstva, kot na primer zapuščine ali pa odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Po drugi strani, v zvezi s kadrovskimi podatki, pa kaže opozoriti, da je število javnih uslužbencev podpornega osebja v sodstvu že več let prenizko, saj ocenjujemo, da bi bilo za optimalno podporo sodnikov potrebno zaposliti še skoraj 400 javnih uslužbencev. V preteklih letih zaposlovanje v večjem obsegu ni bilo mogoče zaradi proračunskih omejitev, v zadnjem letu pa je odziv na razpise za zaposlitev javnih uslužbencev izredno slab, predvsem zaradi nestimulativnega plačila za vse profile sodnega osebja, od sodnih zapisnikarjev in vpisničarjev do pravnikov s pravniškim državnim izpitom. Tukaj ne gre spregledati tudi težav z zaposlovanjem razvojnih inženirjev, ki so izjemno pomembni v postopku digitalizacije in vpeljave elektronskega poslovanja. Nekaj podatkov, nekaj misli glede proračuna. Realizacija proračuna sodstva se je v letu 2023 povečala za 12 odstotkov. Do največjega povečanja je prišlo pri izdatkih za blago in storitve, izpostavljam stroške za brezplačno pravno pomoč in stroške za zastopanje po uradni dolžnosti, ki so se zaradi spremembe odvetniške tarife skoraj podvojili. O tem je zelo natančno seznanjena generalna sekretarka, ki stalno urgira, da dobimo na ta račun dodatna sredstva. Stroški sodnih postopkov pa so se povečali tudi zaradi stroškov tolmačev za povečano število tujcev. Tem je treba zagotoviti prevajanje za to, da je sojenje, in da se sojenje izvaja v jeziku, ki ga razumejo. V zvezi s tem načrtujemo pripravo tipskih pisanj v jezikih, ki se najpogosteje pojavljajo pred sodišči, kar bo nekoliko zmanjšalo stroške prevajanja za podobna pisanja in nekoliko poenostavilo postopke.

Zdaj pa še podatki o poslovanju sodišč. Če pogledamo podatke, lahko ugotovimo, da so slovenska sodišča v letu 2023 rešila več kot 110 tisoč pomembnejših zadev in izvedla več kot 84 tisoč narokov. Obvladovanje prejetih zadev je bilo 101 odstotno, število nerešenih zadev pa se je znižalo za 1 odstotek, torej pomeni, da te zadeve, bi rekel, skoraj sto procentno obvladujemo. Povprečni čas rešitve je bil okoli devet mesecev. Poleg pomembnejših zadev pa so sodišča rešila tudi 680 tisoč ostalih zadev, in sicer v povprečju v manj kot enem mesecu, saj je sodstvo glede teh postopkov v preteklosti že izvedlo uspešne reforme na področju informatizacije in organizacije delovnega procesa. Evropska komisija v poročilu o vladavini prava za leto 2023 ugotavlja, da se je število nerešenih zadev na slovenskih sodiščih zmanjšalo, na splošno pa se je izboljšala tudi učinkovitost sodnega sistema.

Zdaj pa nekako s številk prehajam na vsebinsko bolj poročilo in se najprej dotikam izpostavljenih področij sojenja v lanskem letu. Določenim pravnim področjem je bila namreč zaradi njihove, bi rekel problematičnosti, morda ne toliko v vsebinskem, pa v številčnem obsegu namenjena posebna pozornost. Tako je bil na upravnem sodišču izveden inštruktažni pregled. To ne gre za nadzor, ampak gre za inštruktažo, kjer se pregleda poslovanje in se ugotovijo tisti podatki, ki vzbujajo pozornost, tako pozitivni kot negativni. V okviru tega pregleda, ki ga je opravila ena od vrhovnih sodnic, je bilo ugotovljeno, da starejših zadev enostavno ni mogoče reševati ustrezno hitro glede na število prejetih prednostnih zadev, za katere je zakonodajalec v določenih primerih določil tudi posebej kratke roke. Zaradi vedno novih in novih zadev ne pridejo na vrsto starejše zadeve. Upravno sodišče je upoštevajoč ugotovitve inštruktažnega pregleda in situacijo v letu 2023, julija pripravilo program za zmanjšanje števila nerešenih zadev skupaj z ukrepi s področja organizacije dela.

Drugo področje, ki ga je treba omeniti, je kazensko področje, na katerem so zavodi za izvrševanje kazni zapora le s težavo zagotavljali izvedbo pripora in privedbe pripornikov na obravnave, sodišča pa so se srečevala z velikim številom zadev prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu Kazenskega zakonika. Naj za ilustracijo navedem, da je v obdobju od 15. 8. 2023 do 15. 8. 2024 bilo odpovedane 1432 priredb. Ali si lahko predstavljate kaj to predstavlja za delovanje sodnega sistema? Tukaj so pod vprašajem pravice teh, ki so v postopkih in pa seveda tudi pravice vseh ostalih državljanov, katerim je treba zagotoviti delovanje sodnega sistema. To je resen problem. V drugi polovici leta 2023 je najbolj obremenjeno okrožno sodišče pripravilo program konkretnih aktivnosti za izboljšanje učinkovitosti reševanja kazenskih zadev, to je seveda Kazensko sodišče v Ljubljani. Pred dnevi natančneje 10. 9. smo obeležili 15-letnico specializiranega kazenskega sodstva, ki je bila priložnost za razmislek o doseženih rezultatih in usmeritvah za prihodnje. Simbolično je bila ta prireditev, ta proslava izvedena v prostorskih prostorih Gospodarskega razstavišča, kjer so edini primerni pogoji, ki zagotavljajo postopek v množičnih teh postopkih. Predvsem ponovno izpostavljamo apel zakonodajalcu, da zoži nabor kaznivih dejanj, ki sodijo na specializirane oddelke, saj se do sedaj dogaja, da te oddelke obremenjuje z manj zahtevnimi primeri, ki bi se brez težav lahko rešile tudi kot klasične kazenske zadeve. Naslednje področje, ki je intenzivno predmet našega zanimanja je na civilnem področju, področje družinskega sodstva, predvsem glede zakonodajnih rešitev pri vprašanjih največje koristi otrok in duševnega zdravja. Tukaj intenzivno sodelujemo tudi v delovnih skupinah. Vrhovna sodnika Čujović in Mateja Končina Peternel sta del teh skupin, kjer pomagata pri iskanju najboljših rešitev. Žal pa ugotavljamo, da država v petih letih ponovitvi Družinskega zakonika še vedno ni izpolnila zavez, da bi zagotovila ustrezne podporne storitve, ki so nujno potrebne za učinkovito varovanje otrokovih koristi. Na to temo je bil pred časom, dve ali tri leta nazaj, organiziran tudi nek sestanek na Vrhovnem sodišču, ampak nekih zelo oprijemljivih rezultatov še ni. Ne morem, da se ne bi dotaknil novih pristojnosti sodstva in bil pri tem zelo kritičen. Spoštovani poslanci, posebej izpostavljam, da z zakonodajnimi rešitvami sodstvu nalagate vedno nove, nove pristojnosti, kar na splošno podaljšuje čas reševanja zadev. Še posebej je to izrazito na upravnem področju. V medresorskih usklajevanjih predlogov opažamo namere predlagateljev, da se brez stvarno utemeljenih razlogov ukinja pritožbena stopnja v upravnem postopku in namesto, da bi v zadevi najprej odločil upravni organ, se zadeva pošilja neposredno na sodišče. To so nesistemske rešitve in v nasprotju s temeljnim konceptom upravnega spora, ki je po svoji naravi naknadna oblika sodnega nadzora nad upravo in torej sledi predhodni izdaji upravnega akta. Zdaj se pa ta faza preskakuje. In se zadeve pošiljajo neposredno sodstvu. Tukaj je, za ilustracijo navedem, dva zakona. Eden je Zakon o izvajanju Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev. Drugi zakon pa je Zakon o izvajanju uredbe o terorističnih spletnih vsebinah. Slovenija tako, kot kaže, postaja ena redkih držav v EU poleg nas še Danska in Malta, kjer se naloge izvršilne veje oblasti, to je izdajanje odredb za odstranitev spletnih vsebin, prenašajo na sodišče. Mi smo seveda v normalnem razmerju treh vej oblasti svoj del obveznosti in odgovornosti v tej konstelaciji prevzeli in tako smo se dogovorili, da je Okrožno sodišče v Novi Gorici tisto, ki izvaja pristojnosti po uredbi o enotnem trgu digitalnih storitev, verjetno pa bo tudi po drugi uredbi. V zvezi z izpostavljenimi področji sodno upravnega delovanja lahko ugotovim, da so v letu 2023 največje priložnosti za izboljšave na področju sodne uprave v letu 2023 bile pri ukrepih za izboljšanje učinkovitosti poslovanja sodišč, odpiranju sodstva uporabnikom ter prehodu na elektronsko poslovanje, poleg tega pa velja omeniti sodelovanje pri reformi sodnega sistema. V zvezi s tem naj posebej izpostavim, da na učinkovito poslovanje sodišč vplivajo tudi razlike v velikosti sodišč. Približno tretjina vseh zadev se obravnava na prvostopenjskih sodiščih v Ljubljani. Po drugi strani pa imamo v državi okrajna sodišča, na katerih funkcijo opravlja le po en ali dva sodnika. Vrhovno sodišče si z aktivno kadrovsko politiko prizadeva za enakomerno kadrovsko obremenjenost sodišč, a za učinkovitejše upravljanje in poslovanje potrebujemo tudi že dolgo načrtovane zakonske spremembe naše organizacijske zakonodaje. Tukaj seveda mislimo na enovitega sodnika. Ker pa ne moremo samo čakati, ampak tudi prevzemamo del svoje odgovornosti, smo se lotili časovnih standardov, to je posebno upravljavsko orodje na nacionalni ravni, ki je pomemben korak k cilju, da se zadeve na vseh sodiščih po Sloveniji obravnavajo približno enako, to pomeni, časovni standardi pomenijo vnaprej predviden oziroma določen čas v katerem naj bi se posamezna zadeva rešila. Ta čas je sedaj določen po postopkih, naslednja faza je tudi po delih postopkov, po etapah v posameznem postopku. Ti cilji so postavljeni ambiciozno, vendar objektivno, saj so pri njihovi izdelavi sodelovali sodniki različnih stopenj. Postavljeni so ambiciozno, zato jih večina sodišč še ne dosega, njihovo doseganje na posameznih sodiščih pa kaže, da so postavljeni dokaj realno. Posebna pozornost se namenja tudi storilnosti. Podatke o številu rešenih zadev na sodnika, ki v zadnjih letih kažejo negativni trend, spremljamo z vsebinskega vidika. Bila je že ustanovljena ena delovna skupina, ki je ugotavljala vzroke za padec števila rešenih zadev, sedaj je ustanovljena nova delovna skupina, ki jo zaradi pomena ugotovitev in iskanja rešitev vodi generalna sekretarka Vrhovnega sodišča, in če boste v zvezi s tem imeli kakšna vprašanja, bo ona pravi naslov, da vam bo povedala v kakšni fazi so te zadeve. Osebno ocenjujem, da je na področju upravljanja sodišč še nekaj rezerv, ki bi lahko povečale učinkovitost obravnavanja zadev, pri čemer računam predvsem na aktivno vlogo predsednikov sodišč. V zvezi s tem en medklic: osebno ocenjujem, da novi in novi razpisi prostih sodniških mest niso rešitev za vse probleme. Treba se je ukvarjati tudi z drugimi stvarmi. Seveda pri teh načrtih oziroma projektih pričakujemo podporo drugih deležnikov v pravosodju, še posebej sodnega sveta, zato me veseli, da je tudi predsednica Sodnega sveta tukaj. V sodstvu vidimo dolgoročno rešitev za izboljšanje učinkovitosti, predvsem v reformi mreže sodišč z dokončno oziroma končno vzpostavitvijo enotnega sodnega okrožja in uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, kar bi omogočilo večjo fleksibilnost pri upravljanju z zadevami in kadri vsaj znotraj okrožja. Ta predlog je upoštevan tudi v predlogu nove sodniške zakonodaje, ki je v sodstvu še vedno čakamo in pri pripravi katere se v okviru strokovnih usklajevanj usklajujemo že vse od leta 2017, še posebej pa v zadnjih treh letih. Ob tej priliki naj izrazim svoje zadovoljstvo, da je na mestu ministrice sedanja ministrica, ki je bila že v preteklosti tudi ministrica, ki zadeve vsebinsko zelo dobro pozna in za katero lahko ugotovim, da zelo dobro sodelujemo. Tako smo uspešno, proaktivno kot Vrhovno sodišče sodelovali z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, saj smo v letu dva tisoč, saj smo se v letu 2023 odzvali na več kot 70, 80 zakonodajnih predlogov. Tukaj nam je v veliko pomoč sektor za zakonodajo pri oddelku za spremljanje sodne prakse; vodja tega oddelka je Tina Brecelj, ki tudi to odlično dela že dolga leta in moram reči, da se tudi poznajo rezultati tega sodelovanja velikokrat, včasih pa ne, žal.

Ob že omenjeni mreži sodišč ne morem mimo prostorskih pogojev, v katerih sodišča delujejo. Izpostaviti moram Ljubljano, kjer prvostopenjska sodišča poslujejo na več kot 17 lokacijah, kar prinaša dodatne stroške in tveganja, predvsem varnostna, poleg tega pa trajno ni zagotovljenih ustreznih prostorov za izvedbo obravnav v najbolj obsežnih kazenskih zadevah, v katerih se trenutno obravnave izvajajo kar v dvoranah Gospodarskega razstavišča - poleti so tam maturantski plesi, drugače so pa ti kazenski postopki. Sodstvo vidi rešitev v uresničitvi projekta nove sodne stavbe, tako kot je predsednik Pogačnik rekel, ne sodne palače ampak nove sodne stavbe, ki bi bila namenjena prvostopenjskim sodiščem v Ljubljani. Ta stavba bi poleg omenjenih težav pomembno znižala strošek najema prostorov, ki sedaj bremenijo državni proračun za vsa sodišča okoli, če imamo točne podatke, 4,5 milijona evrov na letni ravni. To ni majhen denar.

V zvezi z zasledovanjem trendov digitalizacije naj povem, da se je sodstvo v letu 2023 še nadalje prioritetno ukvarjalo z informatizacijo. Uvedeno je bilo elektronsko vlaganje preko portala eSodstvo in elektronsko vročanje v varne elektronske predale v zapuščinskih postopkih in družinsko-pravnih postopkih. Izdelane in preizkušene so bile funkcionalnosti za elektronsko poslovanje tudi v drugih postopkih.

Med drugim je bil razvit, na to smo ponosni, ker je bil ta projekt, ta razvit z našimi strokovnjaki s strani sodišča, to je projekt Tipko, to je projekt za strojno prepoznavo govora, ki neposredno naslavlja izziv zaradi pomanjkanja sodnih zapisnikarjev in je bil prejšnji mesec tudi implementiran za uporabo na vseh sodiščih. Za informacije lahko povem, da naši strokovnjaki razvijajo, delajo korak naprej, to je projekt Tapko. Ta projekt Tapko - ima nenavadna imena, ampak taka pač so - služi temu, da se pripravljajo povzetki; glede na nenormalno dolžino vlog v sodnih postopkih je potrebno orodje, ki bo sodnikom olajšalo delo, in to je projekt Tapko, ki pripravlja povzetke. V letu 2023 pa je bila sicer zaključena operacija učinkovito pravosodje, v katerem je Vrhovno sodišče na področju informacije v letih od 2017 naprej črpalo tako evropska sredstva kot svoja sredstva v okviru soudeležbe in razvilo ali posodobilo 31 informacijskih sistemov. Črpanje EU sredstev na področju informatizacije se izvaja še naprej v okviru Načrta za okrevanje in odpornost NO in nove finančne perspektive NFP. V letu 2023 je bil razširjen tudi nabor informacij o sodstvu, ker sodstvo, pač, sodniki sodijo v imenu ljudstva, sodstvo pa je namenjeno ljudstvu, izvaja storitve za ljudi, zato je potrebno tudi javnost obvestiti o svojih aktivnostih. To delamo preko posebne spletne strani ter platforme Facebook in Youtube. Obveščamo pa tudi preko omrežja X. Sodišča so posebno pozornost namenila proaktivnemu komuniciranju v sodnih zadevah, kjer je interes javnosti in hitrosti odzivanja na novinarska vprašanja. Razvili smo tudi projekt sodnikov govorcev, ki pa še ni v celoti zaživel. Naša želja je, da bi bilo sodstvo, sodišče tisto, ki bi prvo posredovalo informacijo javnosti, saj bi ta informacija bila bolj verodostojna in bolj objektivna, kot če jo posredujejo stranke, udeleženci postopkov. Vrhovno sodišče je izvedlo tudi nekaj okrog teh javnih okroglih miz in pa več sodišč je izvedlo dneve odprtih vrat. Naša ideja je, da se približamo ne samo javnosti, ampak predvsem mlajšim generacijam, za katere pričakujemo, da bi se vključile v sodniški poklic. Vsaj glede na starostno strukturo je pričakovati, bi rekel, neko vrzel, ki jo je treba zapolniti z mlajšimi generacijami. Tako tudi sodelujemo s pravnimi fakultetami, kjer smo v letu 2023 na Vrhovnem sodišču gostili skupine študentov vseh treh pravnih fakultet. Sodstvo pa je aktivno tudi na mednarodni ravni. Posamezni sodniki Vrhovnega sodišča so vidni člani, pa ne samo člani, ampak tudi so v organih mednarodnih sodniških in ostalih strokovnih teles, med drugim tudi Beneške komisije. V letu 2023 smo se sodniki udeležili več mednarodnih strokovnih srečanj. Naj izpostavim delovni obisk delegacije Vrhovnega sodišča na sodišču Evropske unije v Luksemburgu, kjer nas je poleg predsednika Lenarta gostil tudi pokojni predsednik sodnik Marko Ilešič. Letos - to samo za ilustracijo, kar ni predmet tega poročila - povem, da smo se včeraj vrnili z delovnega obiska v Strasbourgu, kjer nas je gostil predsednik Evropskega sodišča doktor Bošnjak in kjer smo obnovili stike in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Mislim, da je mednarodno sodelovanje zelo pomembno, saj bogati in tudi omogoča nek drug kontekst, nek drug fokus pri odločanju v teh občutljivih zadevah na Vrhovnem sodišču. Gostili smo tudi predsednika Vrhovnega sodišča Republike Češke ob dogodku konferenci dobrih praks v decembru 2023 v letošnjem letu. Čeprav to ni predmet poročila, ampak je zgolj informacija, smo ob otvoritvi sodnega leta gostili predsednika in podpredsednico avstrijskega Vrhovnega sodišča, ob vstopu Slovenije v EU. Je pa na posebnem obisku bil predsednik Sodišča Evropske unije, doktor Lenart. Tako da tudi se trudimo na mednarodnem področju in mislim, da je Slovenija, kar dobro prepoznavna. Svojo predstavitev letnega poročila bom strnil z ugotovitvijo, da se moramo vsi deležniki v pravosodju zavedati, da je pravosodni sistem predvsem v službi državljanov, zato je potrebno o pravicah posameznikov odločati z največjo skrbnostjo in občutkom, kar velja za nas sodnike, to je naloga sodstva, drugi dve veji oblasti pa morata v okviru svojih pristojnosti konstruktivno prispevati k zagotavljanju kakovostnega in učinkovitega pravosodja oziroma, če govorim le v našem imenu, sodstva.

Za zaključek pa naj vas povabim na dan odprtih vrat Vrhovnega sodišča, ki bo 24. 10. 2024. Se odpiramo, bi se radi zelo približali ljudem, uporabnikom naših storitev. Upam, da nisem bil predolg, upam, da sem bil dovolj zanimiv, tako da zaključujem. Ob tem moram pa povedati, da ne bo mogel biti čisto do konca današnje seje, ker sem se, kot povedano, včeraj vrnil s potovanja in me čakajo še druge obveznosti. Toliko zaenkrat, hvala. V nadaljevanju sem na voljo za kakšna vprašanja. Seveda pri tem pričakujem pomoč generalne sekretarke in pa tudi Tine Brecljeve, ki se nam je sedaj pridružila. Hvala.