Govor

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Jaz bi se najprej dotaknila tega, kar se mi zdi najbolj pereče, to je bralna pismenost. Slovenija že več kot 20 let sodeluje v mednarodnih raziskavah bralne pismenosti, ki jih izvaja Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov. In ta raziskava v petletnih ciklih preverja sposobnost branja učencev in učenk četrtih razredov osnovnih šol, ki so v fazi prehoda iz učenja branja v branje za učenje. In trend bralne pismenosti se je pri nas med leti 2001 in 2016, ko je Slovenija začela sodelovati v teh raziskavah, vseskozi izboljševal in v tem obdobju je naraščala hitreje kot v drugih državah. Kasneje pa se je zgodilo, da je začela bralna pismenost upadati in leta 2021 je rezultat v Sloveniji padel za kar 23 točk. Kar je še zaskrbljujoče iz te raziskave, je, da je pokazala, da delež otrok, ki prihajajo v šolo lačni vsak dan in utrujeni, je z dobrih 12 odstotkov narastel na 25 odstotkov. Antropologinja doktor Godina opozarja, da gre za kompleksne težave branja in pisanja in da to niso le izolirani primeri, ampak gre za serijo kognitivnih motenj, ki jih pravilne kot izolirane težave branja in pisanja moramo razumeti kot posebno vrsto kognitivne dezorganizacije. Pedagoška stroka pa opozarja, da je pri pripravi učnih načrtov za slovenski jezik treba ponovno uvesti več branja in pisanja, predvsem prostega pisanja. Povedala bi še, da več digitalizacije v šolstvu in izobraževanju pomeni manj pristnih osebnih odnosov med vrstniki, manj medsebojne pomoči in manj empatije.

Dalje bi povedala še eno stvar, in sicer, junija letos so v Sloveniji živeči migranti in migrantke objavili javno peticijo za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika za tujce. In želijo si, da bi jih napotili na tečaje, čim prej po prihodu v Slovenijo in da bi bilo tečajev več, saj nekateri na prosta mesta čakajo tudi leto dni in več. Zahtevajo pač tudi večje število ur brezplačnega tečaja slovenščine za tujce, še posebej za tiste, ki so priseljeni izven slovanskih jezikovnih okolij. Zanima me, kakšen je odziv Vlade na to peticijo.

In še glede slovenščine, ohranjanja slovenščine v naših zamejskih okoljih. Koroški Slovenci so oktobra lani vložili peticijo na Evropski parlament zaradi pomanjkljivega izvajanja manjšinskih pravic v Avstriji oziroma zaradi neizvajanja avstrijske državne pogodbe. Prihodnje leto bomo beležili 70-letnico sprejema Avstrijske državne pogodbe, ki pa se ne izvaja. Torej, pravica do pouka v slovenščini obstaja na papirju, v praksi pa je. Dvojezični pouk izvajajo samo štiriletne ljudske šole na Koroškem. In še to, raziskava je pokazala, da število govorcev slovenščine na avstrijskem Koroškem je v zadnjih sto letih upadlo s 100 tisoč na 10 tisoč. Hvala.