Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju, se v slovenski pravni red delno prenašajo določbe EU Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, bolj znane kot CSRD. Direktiva CSRD prinaša novost pri načinu poslovnega poročanja družb. Praviloma bodo velike družbe ter male in srednje velike družbe, ki so izdale vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, poleg poslovnega poročila in poročila o finančnih rezultatih dolžna poročati oziroma pripraviti tudi poročilo o njihovem vplivu na okolje in družbo ter o vplivu okolja in družbe na njih. Direktiva je bila sprejeta kot odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe in družbena neenakost, hkrati pa odraža spremenjena pričakovanja vlagateljev, potrošnikov in širše družbe glede informacij, ki jih objavljajo družbe o svojem poslovanju.

Predlog zakona, ki je danes predmet obravnave, prenaša del CSRD določb, ki so vezane na izdajanje zagotovil o trajnostnosti. Drugi del določb te direktive pa se prenaša s Predlogom zakona o gospodarskih družbah, ki je prav tako že v zakonodajnem postopku. Novela ZGD bo podrobneje določala, za katere družbe velja obveznost poročanja o trajnostnosti in obveznost revidiranja, kakšno vsebino mora imeti poročilo o trajnostnosti ter kako mora biti to poročilo pripravljeno. S predlogom novele Zakona o revidiranju pa se ureja zagotovila, ki jih da revizor o trajnostnosti obveznosti revizorjev, kvalifikacije revizorjev in nadzor nad revidiranjem poročil o trajnostnosti. Kar predstavlja poročanje o trajnostnosti tako za podjetja kot tudi revizorje velik izziv. Se spremembe, kot tudi izhaja iz CSRD, uvajajo postopno. Nekatere velike družbe bodo tako morale začeti poročati o trajnostnosti že za poslovno leto 2024, torej bo prvo poročilo izdano v letu 2025. Male in srednje velike družbe pa bodo pričele s tovrstnim poročanjem za poslovno leto 2026, torej bodo prvo poročilo izdale v letu 2027. Postopnost je predvidena tudi na področju revidiranja poročil o trajnostnosti in sicer do leta 2028 bodo revizorji podali le omejena zagotovila o zanesljivosti informacij v teh poročilih. Revizijski postopki bodo v tem obdobju manj obsežni, saj bo revizor izrazil manjšo stopnjo zagotovila, kot to velja za sprejemljivo zagotovilo ali revidiranje finančnih izkazov. Podrobnejša merila glede poročanja o trajnostnosti se za majhne in srednje velike družbe še vedno oblikujejo in bodo dokončno določena v standardih, ki jih za poročanje na podlagi CRSD pripravlja Evropska komisija. Na podlagi trenutnih informacij lahko za manjše družbe pričakujemo krajša poročila, izjeme od nekaterih zahtev in uporabo digitalnih platform. Predlog zakona ureja tudi nekatera druga področja, ki se nanašajo na pristojnosti in delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, ter odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti obstoječega zakona.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je koalicija k predlogu zakona vložila več amandmajev, s katerimi Vlada soglaša. Ti so bodisi redakcijske narave bodisi odpravljajo nekatere nedoslednosti oziroma izboljšujejo jasnost besedila. Določbe zakona opozorili bi predvsem na amandma k 24. členu predloga zakona, ki omogoča agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, da revizijski družbi odobri ne revizijske storitve, ki presegajo 70 procentov plačil za revizijo računovodskih izkazov. Revizijska družba lahko torej preseže 70-procentno kapico, a le izjemoma, če iz izkazanih razlogov izhaja, da prekoračitev ne bo vplivala na neodvisnost revidiranja. Takšno ureditev omogoča tudi evropska uredba v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa.

Spoštovani! S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju bodo postavljeni temelji za poročanje o trajnostnosti skladno z EU predpisi, s čimer se želi povečati zaupanje vlagateljev oziroma potrošnikov v delovanje gospodarskih družb skladno z globalnimi trendi trajnostnega poslovanja. Hvala.