Govor

Andreja Katič

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana predsedujoča, vsi ostali prisotni, lep pozdrav v imenu Ministrstva za pravosodje in Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij! Najlepša hvala za besedo.

Prosim, dovolite mi, da v uvodu malce podrobneje orišem stanje v slovenskem zaporskem sistemu, saj je ta tematika zelo tesno povezana z novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jih imate danes pred sabo. Nobena skrivnost ni, da je stanje v slovenskem zaporskem sistemu alarmantno. Zasedenost zaporov presega 130-procentno razpoložljivost kapacitet. Tako polnih zaporov v Sloveniji še nismo imeli. Ob taki prezasedenosti nastajajo težave z zagotavljanjem prostora, vzdrževanjem reda in discipline, izvajanjem programov, zagotavljanje zdravstvenega varstva in še in še bi lahko naštevala. Dodaten izziv predstavljajo tudi kadrovske težave, saj Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij kljub vsem naporom ne uspe zaposliti ustreznega števila pravosodnih policistov. Kljub intenzivni promociji tega poklica, sodelovanju na številnih kariernih sejmih, obiskom šol, kljub številnim objavljenim razpisom interesentov za ta poklic ni oziroma jih je izredno malo. Ob takšnem negativnem trendu zaposlovanja je skrb vzbujajoče tudi dejstvo, da se bo v naslednjem obdobju dveh let približno 120 pravosodnih policistov bo takšnih, ki bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev. Zaradi prezasedenosti ter kadrovske podhranjenosti je zaprtim osebam težje zagotavljati nekatere njihove pravice, kot so na primer omogočanje stikov, še zlasti ob obiskih otrok, zagotavljanje zdravstvene oskrbe, zagotavljanje prisotnosti na sodiščih in vse to so razlogi, zakaj je nujno potrebno sprejeti celovit sklop povezanih in soodvisnih ukrepov, katerih ključni cilj v prvi vrsti je preprečiti eskalacije in druge neljube dogodke znotraj in tudi zunaj zavodov.

In tu pridemo do predloga zakona, ki je tudi danes pred vami. Novela ZIKS določa začasne ukrepe, s katerimi bo zaporski sistem lahko vsaj nekoliko omejil tveganja zaradi prezasedenosti zavodov in pomanjkanja pravosodnih policistov. V predlogu zakona so določene okoliščine za nastanek zaostrenih varnostnih razmer, ki so posledica kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih. Zakon vzpostavlja domnevo, da so zaostrene varnostne razmere zagotovo podane, ko delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista doseže 2,5 varovane osebe in ali je zasedenost zavodov za prestajanje kazni zapora presežena za 20 procentov nad uradno ugotovljeno zmogljivostjo vseh zavodov za prestajanje kazni zapora skupaj. Po izračunih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so ti pogoji že danes izpolnjeni. Kot sem omenila na začetku, zapori so v povprečju zapolnjeni preko 130 procentov. Zapor v Ljubljani je bil na včerajšnji dan zaseden celo 200 procentov glede na razpoložljive kapacitete.

Zakon določa začasne ukrepe, ki se v primeru zaostrenih varnostnih razmer določijo z odlokom vlade. Gre za tri začasne ukrepe, ki so: opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist; naslednje, možnost prekinitve prestajanja kazni zapora; in kot tretje, možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora. Novela naslavlja še nekatere druge nujne spremembe, ki pa niso povezane s prezasedenostjo ali pomanjkanjem kadra.

Uresničujeta se še dve odločbi Ustavnega sodišča, z dodajanjem možnosti vlaganja prošenj obsojence za izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom in prošenj za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist tudi v času prestajanja kazni zapora. Dopolnjujejo se postopkovne določbe glede pogojnega odpusta. Spreminja se način določitve zdravstvenih zavodov, ki izvršujejo varnostne ukrepe. Sprememba načina priprave seznama, ki določa zdravstvene zavode, je posledica težav, ki so se pokazale v praksi, saj zdravstveni zavodi niso izrazili pripravljenosti za izvajanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva na prostosti, posledično pa se je ukrep lahko izvajal le v manjšem številu zavodov. Navedeno ni ustrezno, saj se mora tak ukrep izvajati razpršeno v več zdravstvenih zavodih po Sloveniji. Dodaja se pravna podlaga za odločanje direktorja zavoda o predčasnem odpustu obsojenca s prestajanjem kazni zapora šest mesecev pred iztekom kazni; po veljavnem zakonu je to možno tri mesece pred iztekom kazni. Jasneje se določa računanje izteka kazni, ki je bil izrečen nadomestni kazni osebi, ki ji je bil izrečen nadomestni zapor ali zapor v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, ali z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje ter odpust prestajanja kazni, kadar se kazen izreče na dela prost dan. Dodaja se tudi prepoved izrekanja disciplinske kazni oddaje v samico tistim zaprtim osebam, ki so mladoletne. Predlog zakona vsebuje še nekaj manjših drugih sprememb, vse pa so podrobno opisane in utemeljene v gradivu predloga zakona, ki ga imate pred sabo.

Naj povem še, da je bila novela zakona, ki smo jo poslali v prvi krog usklajevanja, precej bolj ambiciozna in je vsebovala več možnih rešitev za reševanje prezasedenosti in pomanjkanja kadra. Predlagane rešitve smo usklajevali skoraj leto dni in žal med njimi ni vseh tistih, ker jih pač ni bilo možno medresorsko uskladiti.

Dovolite, da se na tem mestu zahvalim Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora, ki je zakon pregledala skrbno in podala svoje pripombe. Ocenjujemo, da vloženi amandmaji koalicijskih strank izražene pomisleke ustrezno naslavljajo in nedvoumno izboljšujejo predlagano besedilo zakona.

Za konec naj povem še, da si tudi mi kot predlagatelji zakona želimo, da predlaganih rešitev glede prezasedenosti in tudi kadrovskih težav ne bi potrebovali. Tudi mi si želimo, da v naših zaporih ne bi imeli več sto prevoznikov migrantov. Želimo si, da bi poklic pravosodnega policista postal ali bil bolj zanimiv za mlade ljudi. In tudi želimo si, da bi bil nov zapor v Dobrunjah zgrajen že jutri. Vendar vse to zahteva svoj čas. In v vmesnem času, zaradi vsega, kar bo tudi direktor opisal, žal, potrebujemo tudi začasne ukrepe. In te začasne ukrepe prinaša ta zakon. Verjemite, da so predlagani ukrepi premišljeni in sorazmerni, večina med njimi pa je bila uveljavljena tudi že v času covid obdobja. Tu mislim na možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in na možnost odloga nastopa kazni zapora. V zakonu so predpisane ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi bila ogrožena varnost državljanov. Zavedati se moramo tudi, da tolikšna prezasedenost krši temeljne človekove pravice pripornikov in zapornikov. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2012 že obsodilo Slovenijo zaradi kršitve človekovih pravic zaradi neustreznih razmer v ljubljanskem zaporu v letih 2009 in 2010. V skupini 17 zadev Mandić in Jović je ugotovilo kršitev prepovedi mučenja, nečloveškega in poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, izplačane pa so bile tudi odškodnine v višini več kot 360 tisoč evrov. Poleg tega je bilo zaradi neustreznih razmer v zaporih na podlagi pravnomočnih sodb slovenskih sodišč, sodnih poravnav in izvensodnih poravnav izplačanih skupaj preko 200 tisoč evrov, čeprav je Slovenija takrat sprejela vrsto ukrepov, da so se razmere glede zasedenosti v zaporih izboljšale, pa ti ukrepi niso bili zadostni za današnje število pripornikov in zapornikov zaradi nezakonitih prevozov čez mejo, po tem, ko je bila na predlog Državnega sveta leta 2021 zaostrena kazen v 308. členu Kazenskega zakonika.

Toliko za začetek. Novela ZIKS je prvi in nujni korak k stabilizaciji stanja, zato, spoštovane poslanke in poslanci, smo tukaj na voljo, da odgovorimo na vsa vaša vprašanja in pomisleke in vas prosimo ter nagovarjamo, da predlagane rešitve tudi podprete. Hvala vam.