Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki Vlade!

V enem letu je bilo veliko narejenega na področju sanacije po poplavah 4. avgusta lanskega leta. Ministrstvo za naravne vire in prostor je podalo občinam natančne usmeritve glede pospeševanja umeščanja v prostor za nadomestne gradnje v sklopu odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Ti sestanki so potekali v decembru 2023 in v januarju 2024. Občine so bile pozvane, da nemudoma pristopijo k pripravi prostorskih aktov za zagotovitev nadomestitvenih gradenj. MNVP je vsem 23 občinam predlagal in zahteval, da prostorske načrte pripravijo in sprejmejo do marca oziroma najpozneje do maja 2024 in jim zagotovil stalno, redno, sprotno pomoč ter usmerjanje. MNVP je skupaj z Ministrstvom za finance konec 2023 pripravil zakon o obnovi in nekatere nove določbe na področju prostora in gradnje. Uvedle so se poenostavitve in skrajšanje postopkov priprave prostorskih načrtov za obnovo, kar je podlaga za gradnjo nadomestitvenih objektov, občine niso upoštevale uradno potrjenega izpisa iz aplikacije Ajda glede števila nadomestitvenih objektov, s čimer bi lahko takoj pričele s prostorskim načrtovanjem območij za nadomestitveno gradnjo v svoji občini, temveč so čakale na izdajo uradnih sklepov službe za obnovo upravičencem in se sklicevale, da čakajo odziv upravičencev, ki bodo prejeli uradne cenitve objektov na podlagi izdanih sklepov.

V Sloveniji je načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v pristojnosti občine. Tako določa 21. člen Zakona o lokalni samoupravi ter podrobneje Zakon o urejanju prostora. Ministrstvo za naravne vire in prostor in ostali nosilci urejanja prostora občinam, ki vodijo postopke priprave prostorskih aktov za potrebe sanacije škodnih primerov zaradi poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 nudijo celovito pomoč in vse naloge povezane s sanacijo poplav obravnavajo prednostno. Z občinami se redno sestajajo na delovnih sestankih.

Direktorat za prostor in graditev je ustanovil enotno kontaktno točko za vsakodnevno redno pomoč in usmerjanje občin z namenom hitre priprave prostorskih načrtov za nadomestitveno gradnjo in vzpostavil redno medresorsko usklajevanje ter ustanovil koordinacijsko skupino za zagotovitev urgentnega pridobivanja in usklajevanja mnenj v primeru, da občina sama ne more uskladitev mnenj mnenjedajalcev ali so ti neodzivni v predpisanem skrajšanem roku za izdajo mnenj, občinam pri tem neposredno pomaga MNVP, s ciljem čim hitrejših postopkov. Občine skupaj s strokovno pomočjo MVP pripravijo strokovne podlage za izdelavo občinskih prostorskih načrtov za obnovo v skladu z ZORF; Zakonom o obnovi in razvoju. Navedeni prostorski načrti so prilagojeni sanaciji poplav ter poenostavljeni in skrajšani. MNVP in ostali mnenjedajalci sprotno in ažurno zagotavljajo podajanje mnenj in njihove pristojnosti.

Ministrstvo je od decembra 2023 do septembra 2024 s 23 občinami za nadomestitvene gradnje izdalo več skupnih posvetov in opravilo individualne sestanke z vsemi občinami. Sestanki so bili izvedeni tudi na terenu, v občinah, kjer se je skupaj z občinskimi predstavniki reševalo specifične probleme, s katerimi se občine soočajo. Direktorat za prostor in graditev je jeseni 2023 vzpostavil spletni pregledovalnik prostorskih podatkov poplave 2023, ki omogočajo ažuren pregled prostorskih podatkov v občini, spet kot pomoč pri učinkovitem odločanju za obnovo in razvoj nadomestitvenih gradenj, obenem pa je izvedel tudi izobraževanje za projektante, prostorske načrtovalce in občinske urbaniste na Zbornici za arhitekturo in prostor, se pravi, in prostor Slovenije o novih instrumentih in skrajšanih postopkih, ki jih je predlagal ZORF za prostorsko načrtovanje nadomestitvene gradnje. MNVP redno sodeluje in usklajuje podatke, informacije, stanje po posameznih občinah ter glede na nadomestitvene gradnje in tako pospešuje izdelavo prostorskih načrtov na rednih tedenskih sestankih, ki jih organizira MNVP, kjer sodelujejo vsi ključni deležniki, kot so Direktorat za prostor in graditev, Direkcija za vode, Služba za obnovo, državna tehnična pisarna in tako naprej.

Na rednih sestankih z občinami, na katerih so pristojni tudi predstavniki službe za obnovo državne tehnične pisarne, je bilo ugotovljeno, da so občine različne in niso enako pripravljene glede izdelave prostorskih aktov. Med njimi so zelo velike razlike glede zagotovitve pripravljenosti delovanja odgovornih v občinski upravi in sodelovanja z MNVP. In pa nekatere občine sploh še niso naročile oziroma izbrale prostorskih načrtovalcev za izdelavo svojih prostorskih aktov. Še več, dogaja se, da občinski urbanisti ne hodijo na sestanke skupaj z župani, da bi lahko v prostorskih aktih skupaj pogovarjali. MNVP še naprej redno pomaga občinam pri pripravi in sprejemu prostorskih načrtov za obnovo po poplavah, za nadomestitvene gradnje. Cilj in želja MNVP je zagotoviti vse prostorske načrte v 23 občinah za nadomestitvene gradnje do konca leta 2024. Sedanje stanje prostorskih aktov kaže, da je na podlagi 13 veljavnih prostorskih aktov že možno podati vloge za gradbena dovoljenja za nadomestitvene objekte. Vlada bo poleg izobraževanja občinskih urbanistov, prostorskih načrtovalcev in projektantov dodatno uvedla izobraževanje za upravne delavce na upravnih enotah za izdajo gradbenih dovoljenj skupaj z Ministrstvom za javno upravo v oktobru 2024. Ugotavljamo, da je za sprejem prostorskih načrtov za obnovo, niso problem procesni postopki, temveč predstavljajo težavo izdelovalci in oziroma projektanti prostorskih načrtov zaradi njihove preobremenitve ali pomanjkanja izdelovalcev na slovenskem trgu. S strani države se občinam ter izdelovalcem prostorskih načrtov redno nudi vsa pomoč s ciljem, da se večina občinskih prostorskih načrtov konča v letu 2024. Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih je v sklicevanju zakona in dopolnitvah ZOPNN predlagala, da se za fizične osebe, ki niso imele urejenega stalnega prebivališča, ampak so v procesu urejanja dokumentacije, in je uničen stanovanjski objekt, ki jim predstavlja edino prebivališče, uredi možnost državne finančne pomoči za obnovo stanovanjskega objekta. Za primere, ki jih zakon ne obravnava specifično, je služba predlagala, da se ustanovi komisija, ki bi takšne primere obravnavala in se odločala skladno s predstavljenimi dejstvi. Te spremembe bodo z novelo ZOPNN kmalu urejene s predlaganimi spremembami, ki jih uvaja zakon. Tako se sistemska rešitev za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi dodeli tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana. Ti objekti v času poplav 4. 8. še niso imeli določene hišne številke in v njih še ni nihče živel. Izplačila sredstev za obnovo so že sedaj predvidena tudi za objekte, kjer ni bilo prijavljenega stalnega prebivališča lastnika, ima pa objekt veljavno gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno ocenjujemo, da je problematika izplačil z veljavno zakonodajo ustrezna, urejena in rešena. S spremembo ZOPNN se bodo ustrezno urejale pravice fizičnih oseb do pridobitve sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanj, ki so zgrajene na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja, ne glede na prijavo stalnega prebivališča.

Če se dotaknemo tretjega predloga priporočila, da se na lokalno skupnost prenese urejanje voda drugega reda, ugotovimo, da je upravljanje z vodami po Zakonu o vodah v pristojnosti MNVP, ki je po načelu celovitega pristopa upravljanja z vodami po porečju, s tem zagotavlja in ohranja celovito geomorfološko in hidrološko ter hidravlično in dinamično ravnovesje toka vode in padavin ter zagotavlja enovit nadzor nad obremenitvami voda. Urejanje voda zagotavlja obvezna državna gospodarska služba, ki izvaja vzdrževanje voda po letnih programih in z upoštevanjem celovitih sistemskih rešitev. Obvezne državne gospodarske službe se izvajajo na osmih hidrografskih območjih preko koncesijskih pogodb koncesionarjev. Letni program za njihovo izvajanje se bodo za leta 2025 in 2026 uskladili s potrebami občin, še vedno pa bo ta služba skrbela za enovitost vodnega režima in celovitost na nivoju večjih porečij. Zato drobljenje gospodarske službe znotraj porečij na nivoju občin bi pomenilo veliko tveganje za celovitost pretoka vode in padavin ter s tem prineslo negativne posledice za obvladovanje poplav in večanje poplavnega ter hidrološkega sušnega tveganja za daljnovodna območja. Po poplavah 4. 8. so se nekatere pristojnosti urejanja voda drugega reda začasno prenesle na občine. V skladu z ZORF se vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na prizadetih območjih izvaja v skladu z 89. členom Zakona o vodah. Občine lahko na vodah drugega reda po predhodnem soglasju ministrstva pristojnega za vode zagotovijo izvedbo nujnih potrebnih del na svojem območju, vendar le, če jih ne izvede koncesionar v skladu s programom del obvezne gospodarske javne službe ter če se s tem prepreči neposredna, neposredna nevarnost za življenje, zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Pri pripravi in izvajanju programa del javne službe na prizadetih območjih sodelujejo občine vsaka na svojem območju, pri čemer se morajo posegi, zaradi urejanja voda načrtovati in izvesti tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih sistemov. S temi načeli se zasleduje celostno urejanje voda, medtem ko bi se s parcialnimi in med seboj nepovezanimi ukrepi, do katerih bi prišlo v primeru prenosa pristojnosti urejanja voda drugega reda na občine, celovitost urejanja voda izginila ali pa bi se močno poslabšala. Poleg navedenega je potrebno v osnovi tudi razlikovati med pojmi kot so urejanje voda, vzdrževanje vodotokov, sanacija in investicije. Urejanje voda zajema skupek zgoraj navedenih ukrepov, ki dajejo pozitiven učinek tako na poplavno varnost kot tudi na dobro stanje voda. Pod pojmom vzdrževanje vodotokov se štejejo dela, s katerimi se ohranjajo objekti in naprave v dobrem uporabnem stanju in s katerimi se zagotavlja njihovo delovanje. Slednje zajema gradnja nove vodne infrastrukture ali pa povečanje osnovnih gabaritov obstoječe infrastrukture, ker se že všteva v med investicije, ki pa morajo prav tako biti usklajene na nacionalni ravni z namenom preprečevanja poslabševanja stanja ob izgradnji objekta bodisi gor vodno bodisi dolvodno od geolokacije same izgradnje. Prav tako je slednje mogoče pripisati tudi sanacijo obstoječe vodne infrastrukture za poškodovane ob škodljivem delovanju voda. Neizvedena sanacija objekta lahko v nadaljevanju vodi do dodatnega poslabšanja stanja in razmer na terenu tudi povečevanje poplavne ogroženosti in negativnega vpliva na zdravje ali življenje ljudi in njihovega premoženja. Tako se vzdrževanje vodotokov načrtuje na celotnem območju Republike Slovenije, glede na prioritete, upoštevajoč celostni princip urejanja posameznih vodotokov oziroma porečij z namenom preprečevanja negativnih posledic pri posegu v posamezni vodotok. Občina pa lahko že sedaj na vodi, na vodah drugega reda, po predhodnem soglasju ministrstva izvaja dela skladno s programom gospodarske javne službe v primeru, da se ta del ne izvede pod koncesionarjem. Predlagano priporočilo, da se občinam podeli predkupno pravico za nakup zemljišč, kjer se lahko gradijo nadomestitveni objekti se nam prav tako ne zdi smiselno. Občine imajo že na podlagi veljavne ureditve možnost črpanja finančnih sredstev za nakup in komunalna ureditev zemljišč za namene nadomestitvene gradnje. Saj je za nakup zemljišč za nadomestitvene gradnje upravičen strošek programa odprave nastalih posledic iz 4. 8. 2023. Vemo pa tudi, da imamo v proceduri dopolnitve ZORF, ki ga bomo obravnavali in sprejeli na naslednji seji, kjer je v 58. členu dodatno opredeljen postopek za nakup tudi kmetijskih zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč. Predlagatelji so tudi predlagali priporočilo, da se zagotovi pospešitev postopkov recenzije projektov popoplavne obnove se močno podaljšujejo čas realizacije sanacijskih projektov in jih zelo dražijo. Izdelava in dopolnjevanje hidrološko hidravličnih študij in kart ter izvedba recenzijskih postopkov, je dolgotrajen proces, s katerim trenutno ni mogoče ažurno preverjati ustreznosti izvajanja sanacijskih del v izogib temu, da bi dela, zaradi nujnosti potekala brez preverb ter poenostavljene kritične presoje na nivoju porečja, je predviden mehanizem strokovne ocene, ki je podlaga za odločanje o postopkih izdaje vodnega soglasja oziroma mnenja. Za potrebe pospešitve izvedbe sanacijskih del oziroma obnove po poplavnem dogodku, se je vzpostavil sistem strokovnih ocen oziroma mnenj. Izdelava oziroma v izdelavi so naslednja mnenja: strokovna mnenja za splošno infrastrukturo 85 mnenj, strokovna mnenja za odstranitev objektov 46 mnenj, strokovna mnenja za potrebe OPPN za nadomestitvene gradnje so bila izdana v 30-dnevnem roku, skupno pa je bilo izdanih 22 mnenj. Za potrebe odstranitve objektov na porečju Savinje in Meže z Mislinjo se je prijavilo 18 občin skupno 38 strokovnih mnenj, 46 mnenj za potrebe določitve glede odstranitve objektov, 22 hitrih mnenj ali hidroloških in hidravličnih študij za potrebe OPPN za nadomestitvene gradnje. V izdelavi pa so tudi strokovna mnenja za dodatnih 80 objektov, ki prvotno niso bili predvideni za odstranitev. Na podlagi dejstev in pojasnil, ki jih je pripravila Vlada Republike Slovenije v Poslanski skupini Svoboda, priporočil predlagatelja na seji matičnega delovnega telesa nismo podprli, saj se vse predlagane aktivnosti tako rekoč že izvajajo ali pa so že izvedene. Hvala lepa.