Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovani poslanci in poslanke, ministri, ministrice, državni sekretarji!

Čeprav gre za zahtevo, zahtevo za sklic te izredne seje, za nepotrebno, se vam spoštovani predlagatelji vseeno zahvaljujem, da lahko javnosti podrobneje ponovno predstavimo, kako veliko delo je bilo v tem letu po poplavah opravljeno. Prvič, obseg naravne nesreče je res izreden. Prizadeto je bil, prizadet je bil velik del območja Slovenije, posledice so bile katastrofalne. Drugič, Vlada se je odzvala takoj v obliki različnih pomoči prizadetim prebivalcem, občinam, gospodarstvu, kmetijstvu, prometu in izvedbo interventnih ukrepov za sanacijo najnujnejšega, da je zavarovanje življenja in premoženja ljudi bilo urejeno. Prvič so bile izplačane predplačila, prvič v zgodovini Slovenije, predplačila občinam in prizadetim, kar je bistveno olajšalo, bom rekel, prve mesece tega obdobja. Tretjič, Vlada je in bo pri svojih odločitvah sledila stroki, zato ni mogoče delati po domače. Ob tem smo vlagali vse napore v to, da so bili uspešno izvedeni vsi izredni ukrepi in da v nadaljevanju obnova poteka v skladu s sprejetimi sanacijskimi programi. Hkrati pa bomo iskali in sprejemali takšne rešitve, da bomo v prihodnje na takšne dogodke bolj odporni in da bomo bolje nanje bolje pripravljeni. Pa bodimo konkretni. Iz državnega proračuna je bilo doslej izplačanih več kot 837 milijonov evrov, med drugim takojšnjih 10 milijonov evrov za hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščini, potrebščinami, ki sta jih med upravičence razdelila Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. 57,5 milijona evrov za izredne denarne socialne pomoči, 35 milijonov preplačil lastnikov poškodovanih stanovanj. Kot sem omenil, prvič v zgodovini tudi predplačila, končni obračun še pride. 88 milijonov evrov je bilo preden, je bilo zagotovljeno za gospodarstvo, 4,3 milijona za sanacijo kmetijskih objektov, 68 milijonov in pol, za sanacijo cest in železnic, 40 milijonov evrov za vzpostavitev prevoznosti na državnih cestah, 172 milijonov evrov, za intervencijske in izredne ukrepe na vodotokih, 218 milijonov in pol predplačil 115 občinam za nujno sanacijo občinske infrastrukture - že iz tega je videti velik obseg del, ki se je, bom rekel, na tem delu opravil. Zaradi izjemnega obsega škode in ker je bila potreba po hitri pomoči ljudem res velika, smo vsi vpleteni, institucije, lokalne skupnosti in posamezniki naredili vse potrebno, da so ljudje čim prej prejeli preplačila za obnovo. Poškodovanih je bilo 4 tisoč kilometrov vodotokov. Do konca junija so bili izvedeni, letošnjega leta so bili izvedeni vsi izredni, interventni in izredni ukrepi, skratka v celoti so bili vodotoki urejeni za temi deli. Seveda sledi pa dolgotrajen sanacijski program na vodah, zato ga tudi ni možno prehitevati, predvsem v tistih delih, ki se ga, ki ste ga predlagali. To pomeni, da smo praktično v nekaterih delih popeterili, nekaterih primerih tudi podeseterili obseg dela. Delo je bilo zaključeno na 844 kilometrov najbolj poškodovanih vodotokov. Več kot 1500 delovišč, pri čemer je na terenu vsak dan povprečno delalo 1700 delavcev z več kot 1500 delovnimi stroji. Vrednost del na intervencijah in izrednih ukrepih na vodah je znašal 172 milijonov. Če primerjamo struge in brežine pred enim letom in danes, je slika povsem drugačna: reke tečejo v svojih strugah, ceste in železnice so prevozne.

Iz vsega naštetega torej niti približno ni mogoče trditi, da ni Vlada pomagala ljudem oziroma da ni naredila vsega, kar bi za ta pomoč do ljudi prišla čim hitreje. Dejstvo pa je, da so te poplave odstrnile, odstrle marsikaj v preteklosti nekaj desetletij ni bilo narejeno oziroma je bilo celo narejeno narobe. Področje urejanja vodotokov je bilo absolutno zanemarjeno tako na terenu kot na kadrovskem in strokovnem področju. Pretekle vlade, tudi ta vaša, spoštovani predlagatelji poročila, so se, so bila, so za vzdrževanje vodotokov namenila premalo denarja oziroma so se sredstva preusmerila v energetsko infrastrukturo, vodna infrastruktura pa na podnebne spremembe ni bila pripravljena in s tem odporna. Če bi bilo drugače, bi bile zagotovo tudi posledice poplav bistveno manjše. V nasprotju s predhodnimi je ta Vlada bistveno povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov; letos namenja 48 milijonov, prihodnje leto pa 52 milijonov. Od tega bo vsaj 30 % sredstev namenjeno vzdrževanju zgornjih delov tokov hudourniškega zaledja, kar je zelo pomembno, da se rešujejo vode zgoraj. Zakaj? Vode ne poznajo meja, ne občinskih, ne državnih. Vodotoke moramo zato obravnavati celovito, posamezni ukrepi vplivajo na celotno porečje, vsi ti ukrepi pa morajo biti podnebno odporni. Kot redno poudarjam, podnebne spremembe niso nekje daleč, temveč so tukaj, so dejstvo in prinašajo vse pogostejše vremenske ekstreme. Na to se moramo pripraviti in sprejemati ukrepe, da bomo v prihodnje pred takšnimi dogodki bolj odporni. To pomeni to, da je treba sprejeti dejstvo, da v odzivni površini reke življenje ni več varno. Poplave so bile in bodo in z njimi moramo živeti. V letu 2008 je bila sprejeta Poplavna uredba, ki je dovolila gradnjo na poplavnih območjih. Ta vlada bo to področje na novo uredila. Pripravili smo osnutek nove poplavne uredbe, ki je javno že v javni obravnavi, ki bo med drugim zaostrila tudi pogoje, kje bodisi sme graditi in kaj. Mislim, da po takem dogodku kot po takem to vsi veliko bolje razumemo kot kdajkoli prej. Celotna vlada, vsa ministrstva v tem procesu obnove in podnebnih sprememb skupaj s poleg sanacije pripravljamo tudi rešitve za naprej. Na terenu stanje je seveda bistveno boljše. Nič ni narobe s konstruktivno kritiko, populistično zavajanje ne služi nobenemu namenu. V nadaljevanju bom pokazal, da Vlado vodi iskrena želja po čim hitrejši in čim boljši pomoči ljudem, pri tem pa se zavzema za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter institucijami, ki se sodelujejo v postopkih iskanja strokovnih rešitev. Naj preidem k predlogu priporočil Vladi. V 1. točki predlagatelj navaja priporočilo, da se poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor in tako naprej. V Državnem zboru smo že decembra, to je dobre štiri mesece, sprejeli Zakon o obnovi in razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Prav tako je zakon uvedel poenostavitve in skrajšanje postopkov priprave prostorskih načrtov. Za sodelovanje z občino je Ministrstvo za naravne vire ustanovilo enotno kontaktno točko in posamezna občina in vsi, bom rekel predlagatelji so na ta način spodbujeni za hitro delo. Več strokovnih del je bilo opravljenih. V 23 občinah se nadomestna gradnja do konca leta praktično bodo pripravili tudi tiste prostorske akte, ki še manjkajo, v devetih občinah pa je to delo zaključeno. Danes so vse pravne podlage za izdajo gradbenih dovoljenj. Glede na povedano niso problem procesni postopki, temveč predstavljajo težavo izdelovalci in projektanti prostorskih načrtov, deloma nekatere občinske uprave brez delujočih občinskih urbanistov. Tudi to področje sočasno, bom rekel, urejamo, kot sem že v uvodu povedal. Na strani države, občinam ter izdelovalcem nudimo vso pomoč, s ciljem, da bodo vsi prostorski načrti tudi letos sprejeti. Drugič. V 2. točki predlagatelj Vladi priporoča zagotovitev predplačil za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja iz lastnih stanovanj niso bile imeli pripravljenega stalnega bivališča. Moram povedati, da vse kar predlagate vročili zvezi s preplačilom za obnovo, te lastnike stanovanj, ki še niso bili pripravljeni na stalno išče, je že vključeno v spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki je ravnokar zaključil javno razpravo in je tudi pripravljen za dopolnitev, samo za to, da bodo tam bolj jasne, bom rekel določila tudi okrog tega. Seveda gre za glavno pomoč za reševanje primarnega stanovanja. Pred plačilom so bile v šestih tranšah izplačana 7444 upravičen skupni vrednosti 34 milijonov in pol. Cilj je, da se pomaga vsem, ki so imeli po poplavah poškodovana primarna stanovanja. V zvezi s tem je delujoča država uteka pisarna, ki rešuje tudi mejne primere in jih tudi uspešno rešuje brez birokratskih ovir ali je takrat imel stalno bivališče ali ne, ampak se ga tudi dokazati na drugačen način, da so živeli v njem, kar je bilo tudi predlagano. Tudi po komisijskem delu za take primere ne bi smelo biti ovir. Dopolnjujemo tudi sistem kot sem rekel v noveli ZOPNN-a zagotavljanja sredstev za obnovo stanovanj, tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemlji plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana. Zaključena je javna obravnava. V septembru bo pripravljen predlog novele za nadaljnjo obravnavo na Vladi in potem seveda v Državnem zboru.

Glede na navedeno smatramo, da je način predplačil končnih plačil ustrezno urejena. S spremembo ZOPNN-a pa bodo ustrezno urejene tudi pravice fizičnih oseb za pridobitev sredstev iz državnega proračuna za obnovo stanovanj, ki so zgrajena na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja, ne glede na njihovo stalno bivališče. V 3. točki predlagatelj priporoča, da se lokalni skupnosti prenese pristojnost urejanja voda. Po večih diskusijah je bilo ugotovljeno, da to ni primerno niti potrebno. V ZORFU smo uredili v 69. členu rešitev, da je tako, kot je pogodba med direkcijo in koncesionarji sklenjen do leta 2026, da lahko vstopijo tudi občine v tako odpravo posledic, če bi bilo to potrebno, seveda pod vodstvom in zagotovljenimi sredstvi tega. Takega primera zdaj še naprej ni bilo in upam, da ga ne bo, imamo pa drugo zakonsko določbo, ki ga pa dobro upoštevamo, občinam smo omogočili in tudi striktno delamo na tem, da se vsi programi in izvedba vseh programov, bodisi vzdrževalnih ali sanacijskih, ureja po dogovoru z občinami in to sodelovanje sicer zahteva svoj čas, ampak je uspešno, imamo celo dobre nadzore s strani občin in sodelujemo v rednih sestankih z njimi. Skratka, mislim da tukaj ni potrebno zaenkrat sprememb, bomo pa v prihodnjem letu razpravljali o tem, kako iti naprej ta sistem, bom rekel, koncesionarski ali kako drugače urejen.

V 4. točki predlagatelj Vladi priporoča, da se občina podeli predkupno pravico za nakup zemljišča. Seveda tukaj je bilo veliko, sami veste, razprav in polemik. Ostale točka, da je predkupna pravica dana samo skladu kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, imamo pa seveda vso možnost, da občina, katerakoli kupi katerokoli, seveda najmanj stavbno zemljišče, lahko pa tudi kmetijsko in to ni prepovedano in gre za to, da imajo občine tudi na razpolago sredstva in to jih bomo posebej opozorili, da lahko izkoristijo in sicer bodisi da uporabijo sredstva iz prejetih predplačil, kjer so vse občine sredstva že prejela. Plačilo se lahko izvede tudi pogodbo v sklopu izvajanja rednega programa odprave nastalih posledic, to kar bodo zdaj dali po ZOPNN, bom rekel, svoje obračune ali pa se plačilo izvede na podlagi dokumentov, ki jih pripravi služba za obnovo po poplavah v skladu z Zakonom o obnovi in tako naprej. Jaz mislim, da bomo tudi tukaj lahko zaključili uspešno in nadaljevali porabo sredstev na tem mestu, in da je ta sistem dovolj učinkovit in ne gre, bom rekel, v nasprotje tistim, ki seveda skrbijo za varstvo kmetijskih zemljišč.

5. točka. Predlagatelj Vladi priporoča, da se zagotovi pospešitev postopkov recenzij. Projektu popoplavne obnove se močno podaljšuje čas naj pojasnim, da je prvenstveno namen recenzij, da se zagotovi pravilnost projektnih rešitev ter usklajenost s projektnimi pogoji, da zaradi podobnega dogodka ne bi prišlo do ponovitve tako velikih škodnih dogodkov. Namen je tudi racionalnost rešitev ter kontrola sorazmernosti glede na škodo.

Dejstvo je, da so recenzije projektov po poplavne obnove izkazale za nujno potrebne in smiselne, saj so nekateri projekti, ki jih naročajo predvsem občine, zelo pomanjkljivi, brez mnenjadajalcev, z neustreznimi projektnimi rešitvami. Posledice tako slabe dokumentacije bi lahko bile tudi nevarne in škodljive. Z recenzijo se zagotovi varno, gospodarno in učinkovita rešitev. Ni res, da je recenzija drži projekte. Ravno nasprotno, del recenzijega pregleda se nanaša prav na pregled racionalnosti projektnih rešitev. Torej recenzija stremi k temu, da so rešitve strokovne, ustrezne, skladne z mnenjem dajalcev, racionalne, podporne na podnebne spremembe in tako naprej. Dotok novih projektov poplavne obnove se sčasoma zmanjšuje, zato pričakujemo tudi tukaj normalizacijo na tem področju. Čas in sredstva porabljena za izvedbo recenzije, to niso bila izgubljena, ampak nujno potrebna, če želimo denar za poplavno obnovo uporabiti učinkovito. Do zdaj je bilo v recenziji že prejetih 709 projektov, že recenziranih pa je bilo 396, od tega jih je 225 potrebuje popravke in dopolnitve, zaradi slabih rešitev, ki so bile ponujene, kar pomeni več kot polovico, postopkov pa je še ostalih 1013 in tudi tukaj smo dali naročilo, da pregleduje samo ključne vsebinske zadeve in ne birokratske papirje, ali ima kdo kaj noter.

Spoštovane in spoštovani. Na podlagi zgolj navedenih pojasnil in dejstev vlada meni, da priporočila niso potrebna, saj so vse predlagane aktivnosti že izvedene oziroma se izvajajo.

Naj ob tej priložnosti še omenim, da je prejšnji teden v sedmem paketu 121 upravičencev prejelo obvestilo o izplačilu predplačil, to je tisti, ki niso imeli pri sebi urejene dokumentacije. Seveda, v luči petletnega sanacijskega programa pa je zagotovljena sredstva tako za infrastrukturne, geotehnične, vodne infrastrukture, sanacijo plazov, obnove kulturne dediščine, za gospodarske objekte in tako naprej, v višini dve milijardi pa pol.

Spoštovani, pozivam vse k sodelovanju in podpori k obsežnim aktivnostim za uspešno nadaljevanje in zaključek sanacije največje naravne katastrofe v Sloveniji. Hvala.