Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije eno leto po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele 4. avgusta 2023. Predstavnik predlagatelja je v uvodni predstavitvi med drugim izpostavil, da leto dni po katastrofalnih avgustovskih poplavah, še vedno ni bila zgrajena nobena nadomestna hiša. Poudaril je, da je na seznamu za morebitno rušenje 343 hiš, od tega jih ima trenutno le 73 o tem tudi sklep, medtem ko je 85 objektov odstranjenih iz seznama in jih bodo zaščitili s protipoplavnimi ukrepi. Na državo se obračajo tudi župani prizadetih občin, ki opozarjajo, da vsi, ki so izgubili domove, še zmeraj nimajo cenitev. Pozval je k sprejemu priporočila, da naj se poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestne gradnje.

V nadaljevanju je izpostavil, da je sprejet program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij. Ni zajel vseh primerov, ki bi morali biti upravičeni do predplačila za obnovo. Sem sodijo prizadeti, ki so si komaj zgradili hiše in se vanje vselili, vendar še niso pridobili uporabnega dovoljenja in posledično hišne številke, zato tudi niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča. Posledično predlagatelj predlaga sprejem priporočila, da naj Vlada zagotovi predplačila za obnovo tudi za te lastnike stanovanj.

K predlogu priporočila je Vlada podala pisno mnenje, ki ga je predstavil državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade. Glede priporočila naj se izpostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestne gradnje je izpostavil, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor podalo natančne usmeritve občinam, da naj na podlagi uradno potrjenih podatkov Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih in uradno opredeljenega števila objektov za nadomestitveno gradnjo, občine nemudoma pristopijo k pripravi prostorskih načrtov za zagotovitev nadomestitvene gradnje.

Ministrstvo je vsem 23 občinam predlagalo, da prostorske načrte pripravijo, sprejmejo in uveljavijo najpozneje do maja 2024 in jim je zagotovilo stalno, redno, sprotno pomoč ter usmerjanje. Poudaril je, da občine niso upoštevale uradno potrjenega izpisa iz aplikacije Ajda glede števila nadomestitvenih objektov, s čimer bi lahko takoj pričele s prostorskim načrtovanjem območij za nadomestitveno gradnjo v svoji občini, temveč so čakale na izdajo uradnih sklepov upravičencem in se sklicevale, da čakajo odziv upravičencev, ko bodo prejeli uradne cenitve objektov na podlagi izdanih sklepov.

Glede priporočila, da se predplačila zagotovijo tudi za lastnike stanovanj, ki v stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, je izpostavil, da Vlada meni, da je problematiko bolje urediti sistemsko, kot je to predvideno v naslednji, pač, v zadnji noveli Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

V daljši razpravi so poslanci iz vrst predlagatelja izrazili podporo predlogu priporočila. Ob tem so se v svojih razpravah v pretežni meri odzvali na pisno mnenje Vlade in med drugim glede trditve, da se občine prepočasi odzivajo glede prostorskega načrtovanja za nadomestne gradnje, izpostavili, da je ta ocena posplošena, saj se število objektov predvidenih za nadomestno gradnjo spreminja oziroma seznam še vedno ni dokončen, poleg tega pa na terenu še vedno niso opravljene vse cenitve poškodovanih in uničenih objektov.

Izrazili so mnenje, da v takih okoliščinah občine postopkov prostorskega načrtovanja ne morejo izpeljati. V zvezi s problematiko prizadetih lastnikov stanovanj, ki v poplavah niso imeli stalnega prebivališča. Pa so spomnili, da je o tem potekala razprava že na 50. nujni seji odbora aprila letos. Takrat je bil soglasno sprejet sklep, s katerim se je Vladi predlagalo, da v program odprave posledic vključi tudi fizične osebe in lastnike takšnih stanovanjskih nepremičnin.

S strani koalicijskih poslancev je bilo poudarjeno, da je bilo pri odpravi posledic poplav s strani države oziroma Vlade v letu dni od poplav narejeno ogromno delo. Izpostavili so med drugim najobsežnejšo sanacijo vodotokov v zadnjih desetletjih, rekordno pomoč s strani Rdečega križa neposredno po poplavah ter različne vrste finančnih pomoči, ki so bile razdeljene neposredno prizadetim občanom za začasno reševanje problematike.

Glede postopkov odstranitve poškodovanih in uničenih objektov ter umeščanja nadomestnih gradenj pa se je v praksi izkazalo, da glede na zelo zapletene postopke, ki so posledično tudi dolgotrajni. Poleg tega je obseg naravne katastrofe izredno velik. Za takšen obseg prostorskega načrtovanja njim in umeščanja v prostor pa je potrebna tudi vrsta strokovnjakov, kot so na primer urbanisti, ki morajo vse postopke izpeljati po uzakonjeni proceduri, / znak za konec razprave/ hkrati pa je teh profilov strokovnjakov, glede na obseg potreb bistveno premalo. Poudarili so še, da je nerealno pričakovati, da bodo vse posledice tako velike naravne katastrofe odpravljene zgolj v letu dni in za primerjavo omenili sanacijo posledic potresa v Posočju, ki je trajala kar 20 let. Po razpravi je odbor glasoval o vseh točkah predloga priporočila in jih ni sprejel.

Hvala.