Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Pozdravljeni ministri, državni sekretarji, poslanke in poslanci!

Žalosti nas, da eno leto po katastrofalnih poplavah številne vladne obljube še vedno ostajajo neuresničene. Vlada je ljudem dajala obljube in upe, ki jih ni mogla ali ni bila sposobna uresničiti. Predsednik Vlade doktor Robert Golob je takoj po poplavah obljubil po sto montažnih hiš na mesec, a že takrat so iz podjetij, ki hiše izdelujejo, sporočili, da to ni izvedljivo. Leto dni pa se je na žalost izkazalo, da Robert Golob in njegova vladna ekipa za prizadete na poplavljenih območjih nista zagotovila niti ene same hiše. Do sedaj je le ena družina dobila novo hišo, pa še to so zgradili s pomočjo donatorjev, medtem ko ostali še vedno živijo pri sorodnikih, prijateljih, v najemnih stanovanjih, domovih za starejše ali v kakšnem drugem najemu. Na drugi strani pa lahko beremo, da bo Vlada porabila 447 tisoč evrov za pet hišk oziroma pet stražarnic.

Leto dni po velikih poplavah v Sloveniji je seznam za morebiti, na seznamu za morebitno rušenje, 343 hiš. Le 130 jih ima do tega trenutka tudi sklep, medtem ko je 85 objektov odstranjenih s seznama, ki jih bodo zaščitili s protipoplavnimi ukrepi. Teh 85 objektov bodo sicer še enkrat pregledali, za nekaj drugih objektov pa se je izkazalo, da bi jih morda morali porušiti. Odločitve naj bi sprejeli do konca septembra. Težave zaradi nedela aktualne Vlade in posledično počasne sanacije so po večini povsod še vedno enake. Tudi med prebivalci Letuša. Je moč zaznati nejevoljo, saj še vedno nimajo točnih odgovorov v zvezi z njihovimi domovi. Na drugi strani pa se na državo obračajo župani, ki povedo, da vsi, ki so izgubili domove, še zmeraj nimajo cenitev in s tem tudi osnovnih podatkov, v kakšne gradnje se sploh lahko spuščajo - če se bodo sploh lahko. Tako nekateri še nimajo cenitev, pri drugih pa, kot kateri jih pa že imajo, pa se pojavlja razočaranje, saj so nižje od pričakovanih. Namesto, da bi težave reševali, jih Vlada samo komplicira. V maju je bil sprejet program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij, večdnevne obilne deževje s poplavami in plazovi, katerega skupna višina potrebnih sredstev do leta 2028 je ocenjena na 2,33 milijarde evrov. Vendar program še vedno ni zajel vseh primerov, ki bi morali biti upravičeni do predplačila za obnovo. S tem so se našli primeri, na katere Vlada ni računala, da bi lahko, da bi se lahko zgodili in posledično do državne pomoči niso upravičeni. Sem sodijo ljudje, ki so se komaj preselili v svoje hiše, vendar še niso pridobili uporabnega dovoljenja in posledično hišne številke, zato še ni nihče imel prijavljenega tudi na tem naslovu in niso bili upravičeni do izplačila predplačila za obnovo v višini 20 % škode, zavedene v aplikaciji Ajda; približno deset primerov je takih tudi v Mozirju, ki so se nekaj mesecev pred usodnimi poplavami preselili v novogradnje, vendar 4. avgusta 2023 niso uspeli prijaviti stalnega prebivališča. Po določilih Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je kot pogoj za pridobitev državne pomoči določeno, da ima na naslovu poplavljenega objekta stalno bivališče vsaj ena oseba, ampak te družine so tam že dejansko živeli. Sam grem pričat, so bile besede enega izmed oziroma od župana občine Mozirje, vseeno pa niso dobili niti ene, mislim, niso dobili nobene pomoči - vodja Službe za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih gospod Boštjan Šefic za ta problem ve. Vsega skupaj je takšnih družin približno 15, vendar zanjo rešitev še vedno ni. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo predlagali spremembo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v tem delu, vendar je koalicija naš predlog zavrnila. S spremembo zakona smo želeli širiti krog upravičencev do predplačila za obnovo v višini 20 % tudi za tiste, ki so takrat že živeli v hiši, ampak še niso imeli hišne številke, zato posledično še nihče ni imel prijavljenega stalnega prebivališča na tem naslovu. Skratka težav in nerešenih primerov je skoraj toliko ali pa še več kot pred letom dni, kar zopet kaže, da opustošenje, ki so ga pustili za seboj poplave in zemeljski plazovi iz avgusta 2023, še vedno ni sanirano, sanacija pa poteka prepočasi, zato je po našem mnenju stanje po letu dni še bolj katastrofalno.

Po besedah gospoda Andreja Štera, ki vodi klicni center za obnovo po poplavah, v klicni center na številko 114, ki so jo za pomoč prizadetim v poplavah odprli po naravni katastrofi, še vedno dnevno pokliče med 40 in 70 ljudi, kar mesečno nanese okoli tisoč klicev. Vprašanja se nanašajo predvsem na tri področja, in sicer na dokončen obračun odškodnin, ki ga še ni, drugo področje je gospodarstvo in tretje selitve. Skratka kritike letijo predvsem na to, da je odločitev, kdo se bo moral preseliti, pozna, da je predolgo, da se predolgo vleče, je dejal Šter. Ne le prebivalci, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, do Vlade, počasnih in birokratskih ovir so zelo kritični tudi župani. Pravijo: sprašujemo se, kaj je Vlada v vsem tem času počela. V skoraj vseh postopkih kot eden glavnih akterjev sodeluje Državna tehnična pisarna, do katere so skoraj vsi župani najbolj kritični. Državna tehnična pisarna je po njihovem mnenju eden glavnih krivcev, da projekti stojijo in niso dokončani v predvideni časovnici, saj Državna tehnična pisarna deluje prepočasi, prav tako se sprašujejo o njenem namenu. Na tem mestu naj povzamemo postopek, in sicer občina mora najprej pripraviti projektno dokumentacijo, ki jo oddaja tehnični pisarni. Ta jo pregleda, recenzira in vrne občini - tukaj pa se pojavijo težave in je vidno, da deluje prepočasi. Občine so pisarni oddale že 709 projektov, od tega so jih 225 recenzirali in zaključili le 171. Ostalo je še 313 projektov. Župani opozarjajo, da so te številke absolutno prenizke. Imamo tudi projekte, za katere so izvajalci za sanacijo več objektov že več mesecev izbrani, a pred potrditvijo projektov ne morejo začeti delati. Med drugim tudi eden izmed županov priznava, da so enega od mostov postavili mimo tehnične pisarne, saj so vlogo zanj oddali že 19. februarja, pa do danes iz tehnične pisarne še niso dobili nič, kar se seveda ne bi smelo zgoditi. Na drugi strani pa župani opozarjajo tudi na to, da imajo tehnične pisarne vrsto pripomb na projekte in posledično obnova se še bolj zavleče. Če pa občina le dobi pripombe tehnične pisarne, to za občinske projektante pomeni še tedne ali mesece dela, projekt v tem času pa na žalost stoji. Stvari so tako preveč zbirokratizirane, trdijo župani, zato se upravičeno sprašujejo, ali bodo, zaradi večmesečnega čakanja na potrditev pisarne, vse projekte izpeljali pravočasno, držav denar od države pa morajo namreč porabiti do konca oktobra. Ne le počasna sanacija, počasno urejanje nadomestitvenih objektov prebivalcev prizadetih območij, skrbijo tudi morebitne nove poplave, saj ponekod na primer nasipi še vedno niso obnovljeni oziroma okrepljeni. Župani si tako želijo hitrejšega napredka tudi pri urejanju vodotokov. Številni prebivalci še vedno odpravljajo posledice poplav, ob vsaki slabši vremenski napovedi pa so še vedno v skrbeh. Županja Občine Črna na Koroškem, gospa Romana Lesjak že vse od ujme poudarja nujnost pospešitve del na vodotokih. V ta namen smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že pri sprejemanju Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev predlagali, da omogočimo občinam, da vzdržujejo vodna in priobalna zemljišča na vodah drugega reda v skladu z 98. členom Zakona o vodah pri čemer bi na stroške države zagotovile izvedbo nujno potrebnih del, da se prepreči neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje. S tem smo želeli doseči obvezen prenos pristojnosti vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč na vodah drugega reda, zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov na lokalne skupnosti, obnovljeni in okrepljeni niso niti nasipi na reki Muri, poleg tega pa je približno 45 kilometrov protipoplavnih nasipov, ki jih je treba dograditi in zvišati, saj so obstoječi na nove izzive z deževjem in vodnimi vodami, očitno prenizki. Med lanskimi ujmami, posebej v avgustovskem neurju se je izkazalo, da, kot je dejal župan Lendave gospod Janez Madžar, nasipi ob tem tako visokem vodostaju Mure plavajo in komajda zdržijo toliko vode. O tem so poročali tako iz lendavske kot ostalih drugih občin, ki ležijo ob Muri. V Občini Črenšovci pa nasip 4. avgusta ni zdržal in je popustil. Veliko dela ostaja tudi pri sanaciji zemeljskih plazov. Tudi vodja službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih, gospod Boštjan Šefic leto dni po poplavah priznava, da je negotovost, s katero morajo ljudje živeti, mučna, in upa, da se bo ta čas obrestoval z bolj kakovostnimi podlagami, ki bodo družinam zagotovile varne domove. Na tem mestu se ponovno sprašujemo, kje so te podlage, zakaj jih eno leto po poplavah še ni? Po njegovih besedah naj bi prvo lopato za nadomestitvene gradnje zasadili šele letos, namesto da bi se hiše že gradile. Je Vlada Republike Slovenije šele julija letos ugotovila, da stvari ne tečejo kot bi mogle, saj nekdo ni opravil svojega dela, zato je šla v dopolnitev Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter zakonu dodala določbe, ki se nanašajo na samo izvedbo teh nadomestnih gradenj, s čimer se en del nalog prenese na družbo DSU (Družba za svetovanje in upravljanje d. o. o.), ki sedaj v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja naloge, povezane s pridobitvijo nepremičnin, ki so skladno s sklepom vlade predvidene za odstranitev in katerih odstranitev je hkrati nujno potrebna in v javno korist. Dodatno bo DSU izvedla več postopkov za sklenitev sporazumnih pogodb za odkup nepremičnin po pridobitvi posesti le teh pa bo na teh nepremičninah izvajala le naloge očiščenja in jih nato predala v upravljanje direkciji za vode. DSU bo izvedla tudi določene postopke javnih naročil blaga, storitev in gradenj, ki so potrebni na primer za izvedbo odstranitve objektov ali pa nadomestitvene gradnje. Ljudje na poplavljenih območjih pa pričakujejo veliko več. Saj vemo, da so problemi s tem postopki predolgi. Tako je bil še eden izmed nepotrebnih ukrepov aktualne vlade, ki ne bo prinesel k hitrejši obnovi. Leto dni kasneje tako strah, tesnoba in nemoč še vedno režejo v ljudi, ki so se avgusta lani borili za življenje in reševali svoje domove, kot sonaravno, pa zdaj so še udarili dolgotrajni postopki in negotovost, kje in kako si bodo nov dom sploh ustvarili. Kljub sprejetemu interventnemu zakonu je na primer umeščanje v prostor še vedno izziv, na kar opozarjajo tudi gospodarstveniki. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo takoj po poplavah predlagali vrsto ukrepov za hitrejšo sanacijo prizadetih območij. Prav tako smo z amandmaji sodelovali pri sprejemanju zakonov in predlagali številne spremembe členov, ki bi omogočile drugačno in hitrejše umeščanje v prostor, hitrejše dogovarjanje s prizadetimi in rešitve v primerih, ko se prizadeti z njimi ne strinjajo. Žal so bili naši predlogi zavrnjeni, zato od Vlade doktorja Roberta Goloba še toliko bolj pričakujemo hitrejše ukrepanje s konkretnimi in izvedljivimi ukrepi. Prav tako pričakujemo, da se finančna sredstva namenjena za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih namenja izključno za ta namen, ne da namesto tega dobivajo denar nevladne organizacije, ki nimajo povezave z odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Tako smo tudi v četrtek na seji matičnega Odbora za infrastrukturo predlagali pet priporočil Vladi, s katerim bi zagotovo pospešili sanacijo popoplavljenih območij, hitrejše umeščanje objektov v prostor, vendar so bili žal vsi predlogi zavrnjeni. Naj jih samo naštejem.

Prvi: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestitvene gradnje, ki so posledica poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Pozneje se je pri sami razpravi izkazalo, da je poslanec od Gibanja Svoboda nekako podprl ta sklep v svoji in je rekel, da bi bil ta postopek oziroma ta člen, priporočilo čisto v redu, če ne bi pisalo na koncu ta del, ki so posledica poplav in zemeljskih plazov, češ da je potrebno vse pospešiti, vse postopke umeščanja v prostor, tudi za ostale. Tako smo v Poslanski skupini dali amandma in črtali ta del, vendar kasneje, ko smo glasovali ta omenjeni poslanec tudi ni tega priporočila podprl.

Drugo priporočilo je bilo, da Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi predplačila za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. avgusta 2023, v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča.

In tretjič, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da na lokalno skupnost prenese pristojnost urejanja voda.

Četrti: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da občinam podeli predkupno pravico za nakup zemljišč, kjer bi se lahko gradili nadomestni objekti. In še peti: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi pospešitev postopkov recenzije projektov popoplavne obnove, saj močno podaljšuje čas realizacije sanacijskih projektov in jih zelo dražijo.

Toliko na kratko v tej uvodni obrazložitvi, več pa kasneje. Hvala lepa.