Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani člani, kolegice in kolegi. Slovenski zapori lahko sprejmejo 1346 ljudi, kazen pa v njih trenutno prestaja več kot 1800 obsojencev in pripornikov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Polovico vseh pripornikov predstavljajo tihotapci ljudi, beguncev in migrantov čez slovensko ozemlje. Razlogi za prenatrpane zapore so torej povezani z nezakonitimi prehodi slovenske meje in tihotapljenjem tujcev, ki se stopnjujejo od začetka migrantske krize leta 2015. Gre za resen problem, ki zahteva rešitev ne le za tri mesece, ampak za daljše obdobje. Ob dejstvu, da se število zapornikov veča, hkrati pa upada interes za delo pravosodnih policistov, po treh mesecih, ko začasni ukrepi ne bi več veljali, ne moremo pričakovati nobenega izboljšanja, in tudi po šestih mesecih ne, če bo vlada ukrepe podaljšala. Podaljšuje pa jih lahko v nedogled. Namesto da bi zagrizli v dva bistvena problema, to je problem nezakonitih migracij in preslabo plačanih pravosodnih policistov. Sprejemamo začasne ukrepe, ki ne bodo odpravili prostorske stiske v zaporih in ne bodo privabili k delu novim prepotrebnih kadrov. Če bi nam brez svoje državne meje varovali tako, kot je treba, če ne bi omogočili svobodnega prehoda v slovensko v Slovenijo nezakonitim migrantom, se danes ne bi pogovarjali o tem problemu. Ja, več kot polovica zapornikov in pripornikov je tujcev, tihotapcev, beguncev in migrantov in država jih ne sme izgnati, ker morajo najprej odslužiti kazen. Morda bi rešitve lahko iskali v spremembi kazenske zakonodaje, ki bi prvenstveno omogočila takojšen izgon tihotapcev.

Drug problem pa so sramotne plače pravosodnih policistov. V tem trenutku jih primanjkuje kar 150. Urgentno bi morali izvesti plačno reformo javnega sektorja in v tem poklicu zagotoviti dostojne plače glede na pogoje v katerih delajo, saj je država za nekatere druge poklice tudi urgentno reševala prenizke plače.

Če drži, kot smo slišali na seji matičnega odbora za prekinitev prestajanja zaporne kazni in odlok nastopa kazni zapora za tujce in za pripornike ne bosta veljala, potem bo novela zakona veljala za manj kot sto zapornikov. To pomeni, da ta številka začasnih izpuščaji ne bo bistveno zmanjšala prostorske stiske, še posebej ob dejstvu, da število nezakonitih prehodov meja strmo narašča. Še huje, ob napovedani zaostritvi kontrol na meji s strani Nemčije in posledično verjetno tudi Avstrije bomo dejansko postali žep in ne bomo se mogli več tolažiti, da smo prehodna država. Še vedno bodo zapori prepolni in še vedno bomo imeli velik manjko pravosodnih policistov, tudi če bomo namesto tri mesece pred iztekom kazni, predčasno zdaj spuščali na prostost šest mesecev pred iztekom, bo situacija enaka. V Novi Sloveniji se sprašujemo kaj bo sledilo na primer čez eno leto, ko bodo problemi ostali, začasni ukrepi pa ne bodo prinesli želenih učinkov. Bomo omogočili predčasen izpust obsojencev eno leto pred odsluženo kaznijo, mogoče prekinitev prestajanja zaporne kazni spremenili kar v hišni pripor? Takšna kaznovalna politika ne more biti uspešna in je v posmeh žrtvam kaznivih dejanj. Ljudje imajo že tako večinsko mnenje, da pravosodni sistem slabo deluje, da so storilci večkrat oproščeni ali so izrečene premile kazni. Zdaj pa jim vlada sporoča, da bodo dobili še dodatne odpustke. Neresno je, da država prenatrpane zapore rešuje z znižanjem kazni. Vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku. V Novi Sloveniji se sprašujemo, je ogrožena varnost ali obramba države? Odpravljamo posledice naravnih nesreč. Bodo, če zakona ne sprejmejo, za delovanje države nastale težko popravljive posledice? Odgovor na vsa ta vprašanja je zagotovo ne. Za takšen postopek prav res ni nobene utemeljene potrebe in še manj nobene pravne podlage. V Novi Sloveniji krščanski demokrati bi predlog zakona podprli, če bi prinašal konkretne časovne zaveze za celovito reševanje zaporske, kadrovske in prostorske problematike. Ker pa gre le za začasne ukrepe, ki bodo glede na današnje razmere zagotovo večkrat podaljšani, ne bodo pa odpravili težav, bomo noveli zakona nasprotovali. Hvala.