Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi!

Prav žalostno je, da v naši državi v enakih primerih, ko zakon jasno določa pravila ravnanja, ta enkrat veljajo in drugič ne, kakor nam paše oziroma odvisno od interesa vladajoče koalicije, za kar bi sicer predlagateljica, sama predsednica Državnega zbora, med mandatom želela spremeniti pravila, ki določajo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije.

Parlamentarna preiskava je ustavni institut. Parlamentarna preiskava je posebej pomembna tudi za spoštovanje načela demokratičnosti, saj ustava daje možnost, da jo zahteva tudi tretjina poslancev ali pa državni svet, gre torej tudi za orodje parlamentarne manjšine pri nadziranju delovanja vladne koalicijske večine ter s tem tudi za orodje sistema zavor in ravnovesij. Ker je eden od glavnih namenov parlamentarne preiskave tudi odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij je jasno, da ima institut poseben pomen za tiste, ki so nosilci javnih funkcij v skladu s svojo ustavno vlogo in da so za to nadzirani. Torej, opozicija in drugi dom parlamenta sta tista, ki imata večino nadzirati. Pravico nadzirati nosilcev javnih funkcij, to prepoznava tudi slovenska ustava kot že rečeno, ki pristojnosti zahtevati parlamentarno preiskavo daje tudi Državnemu zboru in tretji tretjini poslancev. Dopolnjen predlog zakona prinaša uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več upravičenih predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Komisija pa do odločitve sploh ne more začeti z delom. Preiskovalne komisije, ki so bile v tem mandatu Državnega zbora ustanovljene do sedaj takemu predlogu ter avtomatskemu zadržanju oziroma preprečitvi opravljanja njihovega dela niso bile podvržene, dejstvo je, da predlog zakona otežuje ustanavljanje parlamentarnih preiskav sredi mandata. Kar lahko razumemo kot poskus discipliniranja trenutne opozicije oziroma drugega doma parlamenta. Pri prizadevanju za nadzor nosilcev oblasti predlog zakona je nastal neposredno ob vložitvi zahteve za parlamentarno preiskavo državnega sveta po seji matičnega delovnega telesa dopolnjen predlog zakona bi takrat lahko celo vplival na že odrejeno parlamentarno preiskavo. Predmet te preiskave pa je tudi ugotoviti vlogo aktualnega predsednika vlade. V določenih poslih ter financiranju trenutno največje koalicijske stranke.

Predlagateljica predloga zakona je predsednica Državnega zbora, ki seveda tudi prihaja iz te politične stranke kot njen predsednik, torej predsednik Vlade. Večino predlogov zakona torej zagotavlja tudi koalicija. Ne pozabimo, oba ju je tudi izvolila. To kaže na sum, da je predlog zakona namenjen vplivanju na točno določen postopek ustanavljanja parlamentarne preiskave, ki se usmerja v preiskavo ravnanja oseb, ki so tesno povezane z največjo koalicijsko stranko. Pri tem, ko so v tem mandatu v koaliciji svoje preiskovalne komisije že ustanovili, se želi s predlogom zakona otežiti ali celo preprečiti ustanavljanje novih komisij. V času enega mandata bodo torej nekatere preiskovalne komisije pod posebnim pregledom Ustavnega sodišča, druge pa ne in delajo nemoteno naprej; z novelo zakona se torej želi med igro spreminjati pravila igre. Če bi imela predlagatelja resen namen izboljšati zakonsko ureditev ter ne namen vplivanja orodja na trenuten potek parlamentarne preiskave, bi predlagala, da bi zakon začel veljati kasneje. Torej, če predsednik Vlade Robert Golob in stranka Svoboda nimajo kaj skrivati, čemur pravimo, da imajo čisto vest, bi pri delu komisije, ki jo je predlagal Državni svet, z veseljem sodelovali. Očitno temu ni tako, saj želijo s tem zakonom delo komisije blokirati. In tudi dvomimo v namen predlagateljice, da je bil pri pripravi novele zakona razlog le strokovni - morda pa je bil tudi političen. Vse to se je že potrdilo z blokiranjem parlamentarne preiskave v energetiki, saj predsednica Državnega zbora krši Ustavo, zakon in Poslovnik, in to zato, da bi preprečila preiskovanje. Pri tem se sklicuje na mnenje ZPS, čeprav ZPS sama izpostavlja odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2019 jasno povedalo, da gre pri mnenju ZPS zgolj za obliko notranjega nadzora, na katerega predlagatelj parlamentarne preiskave ni vezan.

Kar je predlog zakona zgolj eden, ker je predlog zakona zgolj eden od instrumentov za blokiranje preiskave ravnanja krogov okoli stranke Gibanje Svoboda, v Poslanski skupini NSi noveli zakona ponovno ostro nasprotujemo. Hvala lepa.