Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! 19. aprila sem Predlog zakona o parlamentarni preiskavi, o katerem bomo danes ponovno odločali, vložila v obravnavo. Kot predsednica Državnega zbora sem odgovorna za ustavno skladno delovanje Državnega zbora. Materija, ki je pred nami na ponovnem odločanju vzpostavlja minimalne standarde, ki jih od zakonodajalca terjajo odločbe Ustavnega sodišča in priporočila Evropske komisije. Smatram, da sem kot predsednica Državnega zbora dolžna ta minimum zagotoviti, če tega ne storijo drugi. Ustava določa, da Državni zbor lahko odredi preiskavo v zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora ali na zahtevo Državnega sveta, če je seveda zahteva dopustna. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. Kaj je zadeva javnega pomena ne določa pobliže niti ustava, niti zakon o parlamentarni preiskavi, niti poslovnik o parlamentarni preiskavi, pač pa zakon o parlamentarni preiskavi določa, da se le-ta lahko opravi v zadevah javnega pomena, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.

Ureditev v slovenski ustavi, da Državni zbor mora odrediti preiskavo na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora je tako imenovana manjšinska preiskava. Od držav Evropske unije ima, kolikor je meni znano, tako ureditev samo še Nemčija. V Nemčiji ima Bundestag pravico na zahtevo četrtine njegovih članov pa obveznost ustanoviti preiskovalni odbor. Ampak pazite, glede manjšinske preiskave pa je med slovensko in nemško ureditvijo bistvena razlika v tem, da ima v nemški pravni ureditvi parlamentarna večina možnost odkloniti zahtevo po uvedbi parlamentarne preiskave, če bi bila ta po njenem mnenju v nasprotju z ustavo. Kvalificirana manjšina pa ima na razpolago možnost tako imenovane organske tožbe pri zveznem ustavnem sodišču.

Dokler ne potrdimo predloga zakona o katerem danes ponovno odločamo, ostaja torej odprto vprašanje ali je zoper sklep o odreditvi parlamentarne preiskave dopustno pravno sredstvo. Po Ustavi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah in dolžnostih ali pravnih interesih. Parlamentarna preiskovalna komisija je sicer res pomožni organ parlamenta, vendar ni obrnjena samo proti parlamentu, ampak ima po Ustavi in zakonu pooblastila do tretjih, tako do državnih organov kot oseb, fizičnih in pravnih izven tega kroga. Parlamentarna preiskovalna komisija uresničuje svoja pooblastila v imenu Državnega zbora, torej državnega organa. Vprašanje pravnega varstva ni odprto samo glede sklepa s katerim se uvede parlamentarna preiskava, ampak tudi glede odločitev preiskovalne komisije.

Cilj predloga zakona je uskladitev zakona z dvema odločbama Ustavnega sodišča iz leta 2021 ter z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2011, obenem predlog zakona sledi priporočilom Evropske komisije v Republiki Sloveniji s področja delovanja pravne države. Predlog zakona ureja tri bistvene rešitve. In sicer: omogoča naknadno ustavno sodno varstvo, ker Ustavno sodišče presoja veljavne akte, je določen rok 30 dni od objave odloka o odreditvi parlamentarne preiskave, v katerem ima tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za parlamentarno preiskavo, možnost podati zahtevo na ustavno sodišče, izjemoma pa imajo to možnost tudi drugi neodvisni in samostojni organi, Sodni svet, Državno tožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec, če meni, da preiskava nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Potem imamo naslednjo stvar, predlagane določbe 2. in 3. člena ureja vprašanje izločitvenih razlogov za člane, namestnike članov preiskovalne komisije oziroma ureditev pogoste situacije v parlamentarni preiskavi, ko se za pričo ali preiskovanca predlaga poslanca, ki je član ali namestnik člana. Poleg tega zagotavljajo sodno varstvo zoper izločitev. Vzpostavlja se mehanizem za zavračanje tovrstnih dokaznih predlogov, ki bi bili lahko zavlačevalni ali zlonamerni z namenom oviranja parlamentarne preiskave. Vse to so razlogi, zaradi katerih menim, da je potrebno zakon pri ponovnem odločanju podpreti. Predlog zakona je sprožil burne odzive, zelo burne, predvsem v opoziciji. Spoštovane kolegice in kolegi, na moji desni parlamentarna preiskava je ustavno pravni institut in kot taka predstavlja preveč pomembno orodje. Da bi smeli dopustiti, da to postane igračka v vojnah, ki so dve v političnem peskovniku. Uresničitev odločb Ustavnega sodišča in priporočil evropske komisije je moja dolžnost. Kot predsednica Državnega zbora si namreč ne smem dovoliti, da ta Državni zbor izvaja neustavne prakse, ne glede na to, kaj so morebiti počeli predhodniki pred mano. Kot nekdo, ki je bil prej v sodnem sistemu, sem pravzaprav zaprepadena, da smo 30 let delovali brez varoval pri parlamentarnih preiskavah in upam, da od zdaj naprej temu več ne bo tako. Hvala lepa.