Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Odbor za pravosodje je na 20. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta z dne 19. 7. tega leta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je Državnemu zboru predložila poslanka magistra Urška Klakočar Zupančič in ga je Državni zbor sprejel na 77. seji julija letos.

Predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Miloš Pohole je v dopolnilni obrazložitvi zahteve povedal, da je Državni svet odložilni veto sprejel na podlagi pomislekov, ki naj bi se nanašali na neustreznost postopka sprejemanja zakona po skrajšanem postopku kot tudi na njegovo vsebino.

Parlamentarna preiskava je izredno pomemben instrument parlamentarnega nadzora, zato bi v njeno ureditev morali posegati premišljeno in argumentirano. Po navedbah predlagateljice naj bi zakonske rešitve predstavljale izpolnitev odločb Ustavnega sodišča. Kar po mnenju Državnega sveta ne drži, saj sprejete rešitve s tega vidika nikakor niso dovolj kakovostne, ustrezne in premišljene.

V razpravi je predlagateljica zakona utemeljila razloge za dopolnitev zakona, pri čemer je izpostavila dve poglavitni rešitvi, ki izhajata tudi iz odločb Ustavnega sodišča. Prva uvaja možnost ustavnosodne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in s tem varstvo pred protiustavnimi in protizakonitimi posegi v človekove pravice in svoboščine ter druge ustavne vrednote. Poudarila je, da mora biti parlamentarna preiskava sredstvo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in ne za protipravne posege v pravice posameznikov in za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Delovati mora v okviru prava ter svojih ustavnih in zakonskih pooblastil, ne pa v funkciji osebnih in političnih obračunavanj, kar vse pomeni zloraba prava. Zakon omogoča vsem, ki bi utegnili biti s parlamentarno preiskavo prizadeti, ustavno sodno varstvo njihovih interesov in pravic, preden je ustanovljena preiskovalna komisija. S tem se ne posega v pravico poslancev, da sodelujejo v parlamentarni preiskavi in izvršujejo politični nadzor nad nosilci javnih funkcij.

Druga rešitev daje pravno varstvo članom preiskovalne komisije, ki so predlagani za pričo pred morebitnimi zlorabami. Pri tem se je sklicevala tudi na odločbo Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da veljavna ureditev nima postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij s predlaganjem za priče in posledičnim izločanjem članov komisije, vključno s predsednikom. Poleg tega je predlagateljica zavrnila očitek glede skrajšanega zakonodajnega postopka o tem zakonu. Koalicijski poslanci so v razpravi podprli zakon, podporo pa utemeljevali z enakimi argumenti kot predlagateljica zakona. Kot ključno rešitev so izpostavili potrebo po uvedbi varovalk, ki bodo politike omejevale pri njihovih nezakonitih in neustavnih posegih zoper posameznike. To bi predstavljalo minimalna varovala v primerjavi z grobimi posegi v pravice preiskovancev, pa tudi prič. Poleg tega so izpostavili tudi politično zlorabo tega suspenzivnega veta s strani Državnega sveta.

Opozicijski poslanci so v svojih razpravah soglašali z navedbami Državnega sveta, poleg tega pa zagovarjali njegovo ustavno pravico do suspenzivnega veta. Predmet kritične obravnave zakona so bili tako postopkovne sprejem zakona po skrajšanem postopku pod pretvezo uresničevanja odločb Ustavnega sodišča in mnenja Zakonodajno-pravne službe, kot vsebinske narave. Očitki so se nanašali tudi na nedavno časovnico vložitve zakona, ki je sovpadala z opozicijsko zahtevo s parlamentarno preiskavo zoper predsednika vlade, pretirano hitenje s sprejetjem tega zakona in odsotnost strokovnjakov pri njegovi pripravi.

Odbor za pravosodje, ki ga sestavlja 15 članic in članov, je v nadaljevanju na podlagi drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije v skladu s 84. v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora z 9 glasovi za in 6 proti sprejel mnenje, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je ustrezen. Hvala lepa.