Hvala lepa. Ko sem predlagala novelo Zakona o parlamentarni preiskavi si nisem mislila koliko neke hude krvi bo povzročila pri nekaterih poslankah in poslancih, ki imajo očitno željo preiskovati marsikaj in marsikoga. Ko pa konec koncev ta novela Zakona o parlamentarni preiskavi strokovno in premišljeno, da uporabim besede državnega svetnika, ki pač temu pravi, da temu ni tako, jaz pa seveda vem, da so strokovne rešitve in da so premišljene rešitve. Nenazadnje je ta zakon kar nekaj časa čakal na to, da se uskladi z ustavo, ker je bil že daljnega leta 2011, tega se bo gospod Tanko dobro spomnil, ker je to tudi predlagal oziroma bil prvopodpisan, bil spoznan za neustavnega. Torej, nisem si mogla misliti, koliko neke hude krvi bo samo zato, ker bodo s to novelo zakona bolje varovane ustavne pravice vseh državljank in državljanov, ker tudi nosilci javnih funkcij so državljanke in državljani z vsemi pravicami, ki pripadajo vsakomur, da bodo bolj varovane meje pristojnosti neodvisnih strokovnih institucij, kamor so parlamentarne preiskave posegale, tudi, da se bo varovalo načelo delitve oblasti, kjer imamo tisto zadevo Kangler in dve ustavni odločitvi glede sodnikov in tožilcev. Tako, da sem izjemno presenečena nad to, nad tem kako nekateri reagirajo, ko vidijo, da seveda še vedno bo parlamentarna preiskava. Mogoče predlagati, zahtevati, še vedno se bo oblikoval akt o odreditvi parlamentarne preiskave. Edino, kar je, je, da bo dana možnost določenim deležnikom, tistim, ki so lahko s parlamentarno preiskavo prizadeti, da pred ustanovitvijo parlamentarne komisije zakonitost oziroma ustavnost akta o odreditvi parlamentarne preiskave preverijo na Ustavnem sodišču. Zakaj je to prav? Izhaja tudi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, in sicer tiste sodniške in tožilske, od obeh odločb, obe sta iz leta 2011, ena iz januarja, druga pa iz julija, ko Ustavno sodišče izrecno pove - in tistemu, ki zna brati odločbe Ustavnega sodišča je jasno, kaj je hotelo povedati -, ko Ustavno sodišče pravi z vprašanjem, ali bi moralo biti zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave po ustavi zagotovljeno tudi varstvo drugih ustavnih vrednot, v katere je mogoče s parlamentarno preiskavo poseči. To se pravi, ne samo glede delitve oblasti, ker tukaj govorimo s poseganjem na sodno področje oziroma v neodvisnost tožilcev in sodnikov, se Ustavno sodišče o tej zadevi ni ukvarjalo. Zakaj?

Ker se zahteva Sodnega sveta oziroma potem Državnotožilskega sveta v drugi odločbi omejuje na vprašanje neodvisnosti sodnikov. Upoštevaje predmet te zahteve se ustavnemu sodišču prav tako ni bilo treba opredeliti do vprašanja, kako naj ravna državni zbor, če oceni, da je parlamentarna preiskava, ki jo je zahteval državni svet ali tretjina poslancev, v neskladju z ustavo. Seveda vsakomur, ki razmišlja, je jasno kaj je Ustavno sodišče tukaj želelo povedati, da pač parlamentarna preiskava posega lahko tudi v druge ustavne vrednote, ne pa samo v ustavne vrednote, ki jih je Ustavno sodišče v obeh odločbah zaščitilo. Tako, da to je to. To je ena rešitev, to se pravi, preverba akta o odreditvi parlamentarne preiskave na Ustavnem sodišču, kar je prav in s čimer se ščiti vse tiste, ki bi s parlamentarno preiskavo utegnili biti prizadeti, in nikakor ne posega v pravico poslancev, da sodelujejo v parlamentarni preiskavi in nadzorujejo, ampak ne bodo nadzorovali, če bodo s tem zagrešili nezakonitost ali neustavnost. Da nekateri želijo brskati, da želijo nadzorovati, da želijo kontrolirati, je jasno v tej državi. Ker imamo parlamentarne preiskave, pri katerih je bil izražen dvom o ustavnosti in zakonitosti, imamo tudi zahteve za parlamentarno preiskavo, kjer so bile ugotovljene še hujše nepravilnosti, je jasno, da pač nekateri si to zelo, zelo želijo in nekako je težko dopovedati, da v pravni državi se tega ne sme. Pa tudi če ste poslanec ali poslanka in sodelujete v neki parlamentarni preiskovalni komisiji, ne sme se brskati kar tako po pogodbah, ne sme se pregledovati kar tako računov, ne sme se kar tako nekoga predlagati za pričo, vse je treba delati v skladu oziroma v okviru našega pravnega reda.

Bom zdaj še drugo rešitev povedala, preden se lotim morda še enega drugega vprašanja, ki se tudi velikokrat ne razume. In sicer moram tukaj citirati še odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2011, ki je bila izdana po tem, ko je skupina 37 poslank in poslancev Državnega zbora - vi ste bili prvi med njimi, gospod Tanko - pač Ustavnemu sodišču predlagala, naj ugotovi neustavnost, ki jo sedaj s to novelo odpravljamo, in sicer, kakšne so varovalke, kadar se predsednika preiskovalne komisije ali pa recimo nekega drugega člana preiskovalne komisije predlaga za pričo, in kako naj zdaj ta član v bistvu se brani oziroma zaščiti svoje, zaščiti sam sebe, če meni, da je takšen predlog nepravilen. Zelo zanimiv in poveden je 16. točka odločbe Ustavnega sodišča, ki pravi: "Iz doslej navedenega izhaja, da niti Zakon o parlamentarni preiskavi niti Poslovnik ne vsebujeta posebnega postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično, naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij s predlaganjem za priče in posledičnim izločanjem članov komisije, vključno s predsednikom." Ali zveni znano? Meni zveni zelo znano. No, in v noveli je določen postopek, pač, ki zagotavlja oziroma novela zagotavlja to možnost članu preiskovalne komisije oziroma mu daje institute postopkovne korake, kako naj zaščiti sam sebe v tem primeru oziroma kako naj se v tem primeru brani. To sta dve rešitvi, ki sta v bistvu bistveni, drugih nekih bistvenih sprememb ni. In jaz menim, da na tak način bodo uresničene odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je seveda, še enkrat povem, izrecno poudarilo, kaj je potrebno vse urediti z novelo zakona. Ne gre samo za poseg v sodniško oziroma tožilsko neodvisnost, ampak je treba zaščititi tudi druge ustavne vrednote. Ker velikokrat iz opozicije slišim: "Ne, ne, saj ni to v ustavni odločbi, ni to v ustavni odločbi... " Ja, je treba mogoče kar celo prebrati, ne samo začetka, je treba celo prebrati. Pa tudi znati razmišljati, da se v bistvu uvidi, da se z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi ščiti ustavne vrednote in v bistvu daje, kot sem že rekla, nekaterim deležnikom, tistim, ki bi utegnili biti s parlamentarno preiskavo prizadeti, ustavno sodno varstvo njihovih interesov in pravic, preden je ustanovljena preiskovalna komisija. To je prav, tako bi moralo biti vedno, pa ni bilo. Odločbe Ustavnega sodišča so bile neuresničene precej časa. Na to nas je opozarjala Evropska komisija, ki je sedaj v poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji ugotovila, da je z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi Slovenija storila pomemben korak naprej. In verjamem, imam upanje, da bodo te spremembe ugledale luč sveta. Seveda, meni je popolnoma jasno, da Državni svet deluje tukaj povsem politično, populistično, in je pač ne vem, bo verjetno po nekem navodilu pač izglasoval veto, ki bo, verjamem, ki bo, verjamem, na podlagi katerega bo pač seveda izvedena nova seja in bo dosežena tudi ustrezna večina, da bo novela Zakona o parlamentarni preiskavi začela veljati. V bistvu bom vesela takrat, ko bo. Verjamem, seveda, da bo opozicija izkoristila še kakšne druge manevre, da bi le preprečili možnost, da bi začela veljati ta novela.

Na vsak način, ne vem, verjetno nekaj zaradi političnih igric, ki so se s to jesenjo začele, volilne kampanje, ki jo nekateri že začenjajo, diskreditacije političnih nasprotnikov in tudi mene osebno, diskreditacije, ki sežejo daleč preko, bom rekla, političnih meja. Ampak nič hudega, nas, vsaj mene to ne bo ustavilo niti uklonilo, še najmanj pa zlomilo.

Kar se pa tiče tega, da marsikdo zdaj omenja recimo pravno državo in govori o pravni državi in da nismo več pravna država in podobno, bom pa povedala tako: ravno s sprejetjem novele Zakona o parlamentarni preiskavi postajamo pravna država tudi na tem področju. Ker pravna država, spoštovane kolegice in kolegi, ne pomeni tega, da ti vzameš ustavo, prebereš en člen iz Ustave in si misliš, da veš vse in veš, kako ta člen razlagati. In če ga pač nekdo drug ne razlaga tako kot ti, sledi potem neka obtožba, da se ruši pravno državo. Pojem pravna država je nastal tam okrog časa francoske revolucije in potem kasneje razsvetljenstva. Izšel je pa ravno iz tega, ker je oblast oziroma tisti, ki so bili nosilci oblasti, zlorabljala svojo moč in posegala prekomerno v življenja svojih podanikov, državljank in državljanov. In zaradi tega, ker je takrat, seveda, ko se je že prej pojavil tisk, knjige so bile bolj dostopne, znanje je bilo bolj dostopno, zaradi tega, ker se je pojavljalo vedno več intelektualcev, ki si je želelo omejiti to oblast, ki je bila v rokah takratnih oblastnikov. To so bili večinoma absolutisti, nekaj je bilo tudi razsvetljenih absolutistov, ampak to so bile večinoma ženske, tako, kot medklic. Takrat je prišlo do... Ja, smešno, gospod Tanko, ampak ja, žal, tako je, Marija Terezija, saj tudi vi jo imate verjetno v čislih, ona je bila razsvetljena absolutistka. Takrat je nastal pojem pravne države, ker se je želelo s pravom, to se pravi, s sprejetjem najvišjega akta, pa potem zakonov in ostalih predpisov, omejiti oblast oziroma nosilce oblasti, da bi prekomerno s svojimi odločitvami posegali v življenja svojih državljank in državljanov. In to je pojem pravne države, ne pa to, da vi preberete en člen in ga ne znate niti primerno umestiti v pravni okvir, še manj veste, od kod prihaja in kakšen je bil njegov namen.

To je pravna država. Pravna država je to, da nosilci oblasti, to se pravi, tudi mi poslanke in poslanci, delujemo vedno v skladu s pravom. To pravo pa moramo znati razumeti in razlagati in ga vedno, vsako določbo, postaviti v pravni okvir. Zato imamo pravno fakulteto, ker tega pač ne zmore kar vsak, ki ni povohal prava bolj od blizu, ki nas tega nauči, in to znanje je, saj vsi vemo, da to ni najlažji študij. To znanje je izjemnega pomena takrat, ko želimo nekaj razlagati, tako da operiranje z izrazom pravna država je treba tudi enkrat razložiti, od kje prihaja in kaj pomeni. Pravna država je takrat oziroma pravna država ali pa recimo tako, država je pravna takrat, ko nosilci oblasti vedno postopajo v skladu s pravnimi pooblastili, ki jih nekako s to oblastjo dobijo in ki se zavedajo tega, da so omejeni. In poslanke in poslanci so omejeni, ne morejo kar tako brskati po nikogaršnjem življenju. Ne morejo kar tako brskati tudi ne po pravnih osebah in po njihovem poslovanju. In če želijo brskati, se morajo potruditi in svojo zahtevo določno in pravilno utemeljiti in seveda opremiti z navedbami dejstev in pa s predlaganjem dokazov. Tako mora biti, in upam, da naprej tudi tako bo. Jaz se bom za to zavzemala, ne glede na posmehovanja, diskreditacije, žalitve, pač karkoli bo proti meni priletelo, bom trdno stala na svojem stališču, ker ne samo, da sem se to naučila in ponotranjila tekom študija, tudi moje vrednote so takšne. Svobodna država, pravna država služi svojim ljudem, ne služijo ljudje državi. Toliko z moje strani zaenkrat. Hvala lepa.