): Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora. Spoštovani poslanci, poslanke in ostali prisotni.

Državni svet je odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi sprejel na podlagi pomislekov, ki se nanašajo tako na neustreznost postopka sprejemanja novele po skrajšanem postopku kot tudi na njeno vsebino. Novela vpeljuje novo pristojnost Ustavnega sodišča za naknadno ustavnosodno kontrolo akta, s katerim je bila odrejena parlamentarna preiskava, prav tako pa spreminja dosedanjo ureditev izvajanja parlamentarne preiskave, ki je bila že večkrat deležna ustavnosodne presoje, vse to pa ne izpolnjuje pravnega standarda manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, kar je sicer v Poslovniku Državnega zbora navedeno kot pogoj za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. S sprejetimi rešitvami se namreč pomembno vpliva tako na delovanje Državnega zbora kot tudi Ustavnega sodišča in posledično tudi na uresničevanje aktov Državnega sveta. Parlamentarna preiskava kot ustavnopravni inštitut predstavlja sredstvo legitimnega političnega boja, kar jasno izpostavlja tudi Ustavno sodišče, predvsem pa gre za izredno pomemben instrument parlamentarnega nadzora. Njen smisel je, da Državni zbor neodvisno prouči dejanske razmere, ki so relevantne za opravljanje njegove nadzorne in zakonodajne funkcije, zato bi v ureditev postopkov, povezanih s parlamentarno preiskavo, morali posegati premišljeno in argumentirano. V skladu s pojasnili predlagateljice naj bi sicer rešitve iz novele predstavljale izpolnitev zahtev iz odločb Ustavnega sodišča, a to ne drži, saj sprejete rešitve s tega vidika nikakor niso dovolj kakovostne, ustrezne in premišljene. Novela med drugim posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave, ker se bo lahko najmanj za 90 dni zamaknila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije zaradi zakonsko določenih rokov, kar predstavlja nedopusten poseg v učinkovitost uresničevanja pristojnosti Državnega sveta. Morebitno zavlačevanje z ustanovitvijo parlamentarne preiskovalne komisije bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov Državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti Državnega zbora. Ogrozilo bo tudi izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju. Nova ureditev pravnega sredstva pred Ustavnim sodiščem je pomanjkljiva tudi zato, ker ne prepoveduje vlaganja vedno novih in novih predlogov oziroma zahtev za uvedbo parlamentarne preiskave z enako vsebino kot je že bila obravnavana na Ustavnem sodišču. Vse to lahko vodi do pravnih zapletov oziroma neizvedljivosti predpisov, kar je v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, prav tako pa tudi do neučinkovitosti parlamentarne preiskave, kar je v nasprotju s 93. členom Ustave. Sprejeta novela zakona o parlamentarni preiskavi prav tako odlaga imenovanje parlamentarne komisije do odločitve Ustavnega sodišča, kar ni skladno z drugim odstavkom 5. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki določa, da Državni zbor imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najkasneje pa na prvi naslednji seji. Ta neskladnost vodi do kršitve ustavnega načela pravne države iz 2. člena Ustave, ki med drugim zahteva medsebojno usklajenost predpisov, v tem primeru Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi. S predloženim osnutkom odložilnega veta se izpodbija tudi enega glavnih argumentov predlagateljice za sprejem novele. To je, da se z zakonom omogoči naknadno ustavno sodno kontrolo akta o odreditvi parlamentarne preiskave na zahtevo preiskovanca, če ta meni, da akt, s katerim se odredi parlamentarna preiskava, nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Dejstvo je, da se je Ustavno sodišče v več svojih odločbah izreklo, da se z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave sploh ne odloča o preiskovančevih pravicah in dolžnostih. Tak akt torej sploh ne more posegati v preiskovančeve človekove pravice. V kasnejših fazah izvajanja parlamentarne preiskave, ko pride do posega z dokaznim sklepom, pa ima preiskovanec že zdaj na voljo učinkovita pravna sredstva za zavarovanje svojih pravic. Ta argument torej nima smisla.

Izpostavljamo pa tudi kritične pripombe in odzive, ki so jih v predhodnih fazah zakonodajnega postopka podali Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, Sodni svet, Mestna občina Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije ter Državno tožilski svet. Njihove pripombe in pomisleki v okviru zakonodajnega postopka niso bili upoštevani v zadostni meri, torej prav tako ostajajo aktualni. Na podlagi predstavljenih pomislekov Državni svet predlaga, da vaš odbor in plenom Državnega zbora o ponovnem odločanju zakonske novele ne podpre. Hvala.