Govor

Lidija Globevnik

Hvala lepa za besedo.

Dala bi nekaj pojasnil v zvezi s tretjim priporočilom, da se na lokalno skupnost prenese pristojnost urejanja voda drugega reda. Urejanje voda obsega več elementov: gre za vzdrževanje vodotokov, gre za sanacije in investicije. In glede vzdrževanja vodotokov in lokalne skupnosti pravzaprav je bilo že povedano v izvajanju odgovora Vlade. Jaz bi pa samo pravzaprav prebrala nekaj, kar je napisano in na razpolago lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih drugega reda. Že leta 2021 je Direkcija za vode Republike Slovenije napisala, da so vsi lastniki priobalnih zemljišč ob vodotokih drugega reda po določilih 100. člena Zakona o vodah dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, to je odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov, odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč. Jaz mislim, če bi se držali tega priporočila, bi bilo manj škode, ker vemo, da je bilo veliko vodotokov pravzaprav zaradi plavja pretočno ne, pravzaprav je imela premajhno pretočnost. V nadaljevanju ta poziv še seveda razlaga kakšne so omejitve glede časa in na kakšen način naj bi to brala. Jaz vas vabim, da mogoče sami preberete, ampak pravzaprav želja poslanske skupine, da se urejanje prenese na lokalno skupnost je pravzaprav v okviru Zakona po poplavah avgusta 2023 bila omogočena, s tem seveda, da je treba dobiti pooblastilo, se pravi, država dejansko dela z roko z roko ali kako, roka z roko, z lokalno skupnostjo, ampak tudi lastniki so tisti, ki lahko prispevajo k temu.

In za konec bi samo povedala, da v času oziroma na odsekih vodotokov, ki so se sanirali oziroma urejali s strani izvajalcev občin, je bilo veliko del takih, da jih pravzaprav zdaj direktorat za vode in direkcija za vode, torej ministrstvo pristojno za urejanje voda, da jih javnost vidi kot nekaj, kar ni bilo dobro narejeno s strani državnih služb torej, da mi nismo delali dobro. Gre za veliko utrjenih, recimo s kamnom v betonu utrjenih brežin, ker se je seveda z njimi odvračala nevarnost neposredna, ampak mnogo mnogo posegov kot intervencijsko-sanacijskih je bilo prehudih, jih bomo morali v programu v prihodnje sanirati. Nekaj je bilo tudi poškodb vodotokov. Kaj to pomeni? Odstranjevale so se prevelike količine usedlin, poseglo se je v posteljico, torej v dno struge in so mnogi odseki postali nestabilni zaradi tega, torej res strokovnost in celovitost je potrebna in znanje, kako se to dela, zato smo res previdni pri tem pri samem poseganju v vodotok, v brežine, zato so programi torej letni program vzdrževanja in tudi sanacijski program v poplavah 2023, bo seveda zelo takten, izvajanje bo taktno. Medtem, ko pa odstranjevanje plavja na hudournikih, v povirjih, stabilizacija brežin, to pa je res stvar lastnikov in priobalnih zemljišč, tukaj pa smo vsi premalo naredili. Jaz upam, da bo v prihodnje to bolj učinkovito. Hvala.