Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovane članice in člani odbora, predlagatelji.
Jaz lahko mirno rečem, da seveda poznamo zelo dobro to, kar se dogaja na terenu, ne samo v občinah, ne samo v občinskih upravah, ampak seveda tudi pri posameznikih, zato, ker se dnevno s svojimi kolegi ukvarjamo zelo z individualnimi problemi, takimi, ki jih moramo tudi z ostalimi kolegi v različnih ministrstvih tudi razreševati. Res je, da včasih ni to enostavno, ampak lahko rečem, da vsaj največji del teh uspevamo obvladati in seveda tudi jim dejansko pomagati in razrešiti.
Zdaj seveda, jaz moram reči, da je vedno kritika, opozorila so več kot koristna, še posebej, kadar govorimo o takih aktivnostih, o katerih govorimo danes. Vendar seveda morajo biti torej na podlagi argumentov in dejstev in jaz seveda na podlagi tega ne morem se strinjati s tem, da seveda nič ni narejeno, da je še celo slabše, kot je bilo lansko leto ta čas. Jaz mislim, da je prav nasprotno, da je bilo ogromno narejenega, pa ne bom zdaj našteval, zato, da ne bomo čas porabili, na različnih področjih od infrastrukture, vodotokov, urejanja, bom rekel, tako občinske kot državne. Skratka, ogromno je narejenega. Seveda pa jaz mislim, da je kakršnokoli delanje iluzije, da bo v enem letu vse rešeno, je pa seveda, bom rekel, milo rečeno, neresno oziroma ne moremo tega pričakovati.
Kar se tiče seveda objektov, je zdaj zelo veliko govora, kar je razumljivo, saj gre za zelo občutljivo, senzibilno vprašanje, moram povedati sledeče. Za vseh 343 objektov je popolnoma jasno kakšno je stališče stroke in so tudi postopki v veliki meri že izpeljani. Za 343 objektov je zdaj situacija takšna, da je izdano 130 sklepov vlade o odstranitvi in o ugotovitvi javne koristi. 12 zadnjih objektov je v javni razgrnitvi do 11. septembra in potem bomo šli seveda naprej, po tem, ko bomo seveda dali morebitne odgovore na vprašanja, pripombe. Ta trenutek imamo v pripravi sklep, predhodno moramo še na nekatera vprašanja, ki so bila postavljena odgovoriti za 116 objektov na območju Občine Braslovče in Šmartno ob Paki. In res je, 85 objektov je bilo umaknjenih iz tega seznama. Zakaj? Zato, ker je stroka, ne mi, stroka ugotovila, da se da te objekte ustrezno varovati in da bodo seveda izvedeni vsi ukrepi, s katerimi bo, bom rekel, zmanjšano tveganje in seveda ne bodo ogrožena življenja in zdravje ljudi. To je edini razlog. Res je tudi, da so nekatere občine, direkcija za vode, tudi geologi za nekaj, za določene objekte, naknadno po temeljitem pregledu ugotovili, da bi vendarle bilo potrebno za te objekte narediti poglobljeno oceno in oceniti ali jih je potrebno dodatno uvrstiti na ta seznam 343. objektov. To bo storjeno v septembru. Izkazalo se je, da so seveda ti postopki, ki so bili izpeljani, bili seveda potrebni in koristni. Zakaj? Zaradi tega, ker se je ugotovilo ravno to, kar sem zdaj omenil, da nekateri objekti pač vendarle po tisti prvi oceni, grobi oceni, ki je bila narejena v decembru, kajti šele praktično konec novembra je bil sprejet interventni zakon, da bi bilo dobro, da so se te poglobljene zadeve naredile, da so se nekatere dodatne študije naredile in seveda na podlagi tega tudi stroka sprejela ustrezne odločitve in tudi razgrnitve niso same sebi namen. Tudi v času razgrnitev smo ugotovili oziroma so tudi tisti, ki so dajali pripombe, torej posamezniki, strokovna druga javnost, opozorili na nekatere zadeve, ki jih je potem seveda stroka oziroma državna tehnična pisarna tudi upoštevala. V nekaterih primerih smo s strani upravičencev oziroma lastnikov objektov še v tej fazi, dobili v teh pripombah tudi očitke, da hitimo, da prehitro delamo, da je treba več analiz narediti, več strokovnih ocen, dodatne ekspertize, preglede in tako naprej, ampak ker gre dejansko za interventno zadevo, ki je nujna, seveda je stroka uporabila vse tisto, kar je bilo na razpolago in kot rečeno izdelala tudi nekatere dodatne analize, študije, zato da je lahko odločala. To sem omenil samo zato, ker moramo vedeti, da imamo različne poglede in da so tudi seveda ti pogledi s strani ljudi, tistih, ki se jih to dotika, seveda različni.
Povedati moram tudi, da tudi vsi lastniki na območju torej Letuša, vedo kakšna je, kakšno je strokovno mnenje oziroma kakšno je stališče stroke. Končali smo tudi razgrnitev. Res je, na tem območju je nekaj več pripomb, procentualno, kot sicer na drugih območjih. Približno tretjina lastnikov objektov je dala pripombe, na katere moramo zdaj seveda odgovoriti, na en del, tisto, kar lahko služba sama stori, smo, drug del mora pripraviti še stroka, zato ker gre za vprašanja, strokovna, ker sprašujejo o utemeljenosti posameznih zadev in seveda je treba to tudi tako narediti.
Omenjeno je bilo, da župani menijo, da so cenitve, da je višina cenitev slaba, da je nizka, neustrezna, če sem prav razumel. Moram reči, da jaz imam ravno drugačne informacije, da so ljudje zadovoljni in seveda, da do zdaj, kar kaže tudi odziv, namreč, mi od približno, torej, do zdaj je bilo naročenih 200 cenitev, 101, poročilo je, cenitven poročilo, je že prispelo, zadnjih 70 teh cenitev smo naročili v tem tednu, prej jih, torej, čakamo jih ta trenutek še 29 iz tega predzadnjega paketa in zdaj je nov paket od zunaj, od teh imamo zdaj zaenkrat devet, bi rekel ugovorov, s katerimi se torej, v primeru, ko se posamezni lastniki imajo vprašanja, imajo pomisleke, imajo nekatere pripombe, večji del tudi cenilci na to so odgovorili in naknadnih pripomb ni, imamo pa tri malo bolj zahtevne ugovore, ki jih bomo seveda tudi razrešili ampak pri tej številki 101, trije taki primeri seveda so pričakovani in sigurno bo še kakšen, ki se seveda s cenitvijo ne bo strinjal. Težko v naprej napovedujemo, vendar na, bom rekel, pri tem številu seveda, bom rekel, se že da dati neko preliminarno oceno in, kot rečeno, tudi v okoljih, očitno niso slabi odzivi. Seveda so pa te cenitve različne, od objektov, nepremičnin, ki se ocenjujejo, so nekatere manjše, nekatere večje, različni primeri in seveda se tudi med seboj pravzaprav zelo težko primerjajo. Posamezni primeri, ki so bili omenjeni, primeri, ko niso imeli stalnega prebivališča, niso imeli še uporabnega dovoljenja in tako naprej. Je že državni sekretar omenil, da je služba predlagala več rešitev oziroma več predlogov, kako posamezne zadeve razrešiti.
Drugič. Vemo in zavedamo se, da vseh primerov ni mogoče zajeti, zato ni bila predlagana kar neka komisija, ampak predlaga se nek, kakorkoli bomo že temu rekli, visoko... bodisi ministrov ali zelo visoko rangiranih uradnikov, ki bodo lahko tudi odločili v teh specifičnih primerih, kajti imamo primere, ki jih v zakon nikakor ne moremo in ne znamo, in mislim, da ni nobenega, ki bi znal posebne primere napisati. Enega sem vam pred meseci razlagal, mislim, da prav na tem odboru ali pa nek drug odbor je bil. Skratka, zato menimo, da je te posebne primere lahko možno rešiti edino na ta način. In jaz verjamem, da v ZOPN, ki bo zdaj šel v proceduro, da bomo vse te predloge uspeli ustrezno zapisati, zato da bodo tudi učinkoviti. Je pa treba to v ZOPN narediti, ker nimamo teh primerov samo v tej naravni nesreči, ampak v vrsti nesreč, ki smo jih imeli pa seveda žal verjetno bodo tudi v prihodnje. Omenjen bil en primer iz občine, ker niste imenovali, tudi jaz ne bom imenoval, poznam točno primer, večkrat sem tudi tam bil, vemo, kaj se dogaja. In zelo bom rekel in z lastniki in z občinskimi urbanisti in kolegi iz ministrstva, naša urbanistka, vsi iščejo optimalno rešitev za to, da bodo lahko ljudje na tistem delu premaknili svoje nepremičnine na varno. Gre pa za plaz, ki ni enostaven, ki ogroža in ki lahko ogrozi življenje. Torej moramo najti rešitev in včasih ni tako enostavno. Res je, tudi stroki smo naročili, da se poenotijo v zvezi z nekaterimi vprašanji, zato ker smo imeli dve različni mnenji in smo zahtevali, da v teh 10, 14 dni pridejo skupaj in povejo končno strokovno rešitev. Je treba vložiti ta napor in potem bomo lahko tudi ustrezno zadevo speljali.
Poenostavitev nekaterih postopkov. Tisti, ki se z vsem tem ukvarjamo, seveda najbolj čutimo vse, bom rekel križe in težave. Res je, župani tukaj, pa bom rekel, imamo kar skupno, skupno bolečino. So nekatere poenostavitve, ki smo jih tudi predlagali v postopkih na področju javnega naročanja, pa dobro veste, da smo bili v tem Državnem zboru kritizirani, češ da bo to leglo korupcije, da se že zdaj ve, da bo potrebno različne preiskovalne komisije ustanoviti in tako naprej. In seveda, bilo je takrat tudi na koncu odločeno, da tako kot je na, bom rekel, našo bolečino. Zato, ker imamo kar veliko težav z javnimi naročili, zlasti zdaj, ko moramo delati interventno. Mi še vedno delamo interventno, mi nimamo normalnih razmer, to ni delo kot običajno, ampak to je še vedno, bom rekel, interventno delo. In zato je tako tudi na kakšnem drugem področju, da ne bom zdaj čisto vsega tukaj omenjal.
Kar se tiče Državne tehnične pisarne, je bilo v odgovoru Vlade že kar dobro pojasnjeno. Res je, in tudi dogovorili smo se, da imajo torej pri recenzijah prednost tisti ključni elementi v vsakem projektu, da lahko kakšne manjše, tudi, ne bom rekel ravno administrativne, rešujemo tudi v času izvajanja projekta. Vendar zagotoviti, to je naloga Državne tehnične pisarne, da zagotovi, da bo zadeva kakovostno in pravilno projektirana. Projektanti so zadolženi za projekte in so plačani za to, da tudi naredijo popravke, tako kot vedno. Težava seveda je v tem, da je ogromno projektov, da seveda število projektantov imamo ta trenutek v globalu omejeno, da veliko projektantov dela na mnogih projektih in seveda včasih potem tudi te stvari zastarajo. Ne trdim, da je Državna tehnična pisarna nezmotljiva, najboljša. In vendar, ko tu in tam, pa nisem inženir, pogledamo te projekte, tudi tisti, ki morda nismo iz tega foha, kot se reče, vidimo marsikaj zanimivega. Recimo, samo en primer. Bil je projekt NEK, kjer so ugotovili, da seveda nek objekt, ki so ga gradili, bi bil narejen tako, da bi recimo cesta šla tako, ta objekt bi pa tu gor se poskušal priključiti, če sem plastičen, in tu bi bilo, ne vem, meter, dva razlike. Tako se včasih malo projektira. In seveda, Državna tehnična pisarna je ugotovila, da je to anomalija, in se je odpravila, hvala bogu. Ampak hočem reči, te recenzije niso nepotrebne. In seveda tudi včasih niso enostavne, tudi manjši projekti terjajo svoj čas, pravim. Zagotovili smo recimo, ravno mislim, da včeraj so na podlagi dogovora tudi z županjo bili projektanti, občinske strukture, Državna tehnična pisarna, mislim da še eni skupaj in so pravzaprav razčistili vse dileme, ki so bile pri posameznih projektih, bodo zdaj lahko seveda tudi šli naprej. In to je, to je tisto, kar mora in kar mi zahtevamo od Državne tehnične pisarne, da torej na terenu konkretno s projektanti razrešujejo tisto, kar se seveda na ta način da. Kakovostne strokovne podlage seveda so bile nujne zato, da so se sprejele nekatere odločitve tudi glede, bom rekel, odstranitve posameznih objektov; o tem sem na eni od prejšnjih sej odbora govoril, zato ne bom ponavljal.
Morda še to, sklenitev, torej zakon in sklenitev pogodbe z DSU. Seveda bo predvsem pomagal na tistem strokovnem delu, kjer, kot smo že pojasnili, seveda mi nimamo ustreznih kapacitet za to, in to vse z enim samim ciljem, da tam, ko bo treba graditi, in tisti, ki se bodo odločili za nadomestitveno gradnjo s strani države, da bodo lahko potem hitro dobili tudi te objekte. Zaenkrat je praktično več kot 90 procentov odločitev za odškodnine, predvsem zato, ker vsak od lastnikov želi imeti hišo, tako kot si on želi in kot si on zamisli, seveda gre za dom. Država ne more, torej, ne bo gradila tailor made, kot se reče, ampak bo seveda neke tipe ponudila, in seveda to je za nekatere manj ugodno ali pa primerno. Nekaj tega je. In seveda, ker ta proces teče in se ljudje odločajo, in sem prepričan, da seveda ne bomo ostali pri tej številki.
Mogoče, spoštovana predsednica, toliko za toliko za uvod, pa bom resnično se kasnejše vključil v razpravo. Hvala lepa.