Predsednica, hvala za besedo.

Poslanke in poslanci, lep pozdrav!

Glede na to, da je bilo v enem letu zelo veliko narejeno na področju sanacije po poplavah, bom šel jaz čez mnenje, ki ga je danes sprejela Vlada glede na pet predlaganih točk.

Točka ena, da se poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestne gradnje, ki so posledica poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Ministrstvo za naravne vire in prostor je podalo natančne usmeritve občinam na treh sestankih v decembru 2023 in januarju 2024, da na podlagi uradno potrjenih podatkov Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih iz aplikacije Ajda dne 8. 1. 2024 in uradno opredeljenega števila objektov 348 za nadomestitveno gradnjo v 23 občinah.

Občine nemudoma pristopijo k pripravi prostorskih aktov za zagotovitev nadomestitvene gradnje. MNVP je vsem 23 občinam predlagal in zahteval, da prostorske načrte pripravijo, sprejmejo in uveljavijo do januarja, od januarja do marca oziroma najpozneje do maja 2024 in jim je zagotovil stalno, redno, sprotno pomoč ter usmerjanje. MNVP je skupaj z Ministrstvom za finance konec 2023 pripravil Zakon o obnovi in nekatere nove določbe na področju prostora in graditve. Uvedle so se poenostavitve in skrajšanje postopkov priprave prostorskih načrtov za obnovo, kar je podlaga za gradnjo nadomestitvenih objektov. Občine niso upoštevale uradno potrjenega izpisa iz aplikacije Ajda glede števila nadomestitvenih objektov, s čimer bi lahko takoj pričele s prostorskim načrtovanjem območij za nadomestitveno gradnjo v svoji občini, temveč so čakale na izdajo uradnih sklepov službe za obnovo upravičencem in se sklicevale, da čakajo odziv upravičencev, ko bodo prejeli uradne cenitve objektov na podlagi izdanih sklepov. V Sloveniji je načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v pristojnosti občine, tako določata 21. člen Zakona o lokalni samoupravi ter podrobneje Zakon o urejanju prostora. MNVP in ostali nosilci urejanja prostora občinam, ki vodijo postopke priprave prostorskih aktov za potrebe sanacije škodnih primerov zaradi poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, nudijo celovito pomoč in vse naloge povezane s sanacijo poplav obravnavajo prednostno. Z občinami se redno sestajajo na delovnih sestankih. MNVP, Direktorat za prostor in graditev je ustanovil enotno kontaktno točko za vsakodnevno redno pomoč in usmerjanje občin z namenom hitre priprave prostorskih načrtov za nadomestitveno gradnjo in vzpostavil redno medresorsko usklajevanje ter ustanovil koordinacijsko skupino za zagotavljanje urgentnega pridobivanja in usklajevanja mnenj. V primeru, da občina sama ne more uskladiti mnenj mnenjedajalcev, ali so ti neodzivni v predpisanem skrajšanem roku za izdajo mnenj, pri tem neposredno ureja in pomaga MNVP. Seveda naj se postopek čim prej konča, naj se mnenje čim prej izda, ne pa, kakšno mnenje mora biti. Občine skupaj s strokovno pomočjo MNVP pripravljajo strokovne podlage za izdelavo občinskih prostorskih načrtov za obnovo in instrumentov v skladu z ZORF. Navedeni prostorski načrti so prilagojeni sanaciji poplav ter poenostavljeni in skrajšani. MNVP in ostali mnenjedajalci sprotno in ažurno zagotavljajo podajanje mnenj in njihove pristojnosti. Ministrstvo je od decembra 2023 do danes 3. septembra 2024, s 23 občinami za nadomestitveno grad izvedel več skupnih posvetov in opravil individualne sestanke z vsemi občinami. Sestanki so bili izvedeni tudi na terenu v občinah, kjer se je skupaj z občinami reševalo specifične probleme s katerimi se občine soočajo. To smo na eni od sej infrastrukture tudi že povedali. MNVP je skupaj z občinami opravil več terenskih ogledov, občinam nenehno svetuje in usmerja glede izbora ustrezne lokacije, izbire ustreznega prostorskega akta OPPN lokacijska preveritev in postopka izdajanja mnenj in usklajevanja z mnenjedajalci. MNVP, Direktorat za prostor in graditev, je jeseni 2023 vzpostavil spletni pregledovalnik prostorskih podatkov poplave 2023 za ažuren pregled prostorskih podatkov v občini, spet kot pomoč pri učinkovitem odločanju za obnovo in razvoj nadomestitvene gradnje. MNVP, Direktorat za prostor in graditev je pripravil tudi izobraževanje za projektante, prostorske načrtovalce in občinske urbaniste na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije o novih instrumentih in skrajšanih postopkih, ki jih je predpisal ZORF za prostorsko načrtovanje nadomestitvene gradnje. MNVP redno sodeluje in usklajuje podatke, informacije, stanje po posameznih občinah glede nadomestitvene gradnje in tako pospešuje izdelavo prostorskih načrtov na rednih tedenskih sestankih MNVP, Direktorat za prostor in graditev, Direkcija za vode, Služba za obnovo, Državna tehnična pisarna in tako naprej. Na rednih sestankih z občinami, na katerih so prisotni tudi predstavniki službe za obnovo, državne tehnične pisarne, je bilo ugotovljeno, da so občine različne in niso enako pripravljene glede izdelave prostorskih aktov. Med njimi so zelo velike razlike. Glede zagotovitve pripravljenosti delovanja odgovornih v občinski upravi in sodelovanja z MVP in pa nekatere občine še sploh niso naročile in izbrale prostorskih načrtovalcev za izdelavo svojih prostorskih aktov. Še več, dogaja se nam že, da občinski urbanisti ne hodijo na sestanke skupaj z župani na ministrstvo, da bi se lahko v prostorskih aktih skupaj pogovarjali. MNVP še naprej redno pomaga občinam pri pripravi in sprejemu prostorskih načrtov za obnovo po poplavah za nadomestitvene gradnje. Cilj in želja v MNVP je zagotoviti vse prostorske načrte v 23. občinah za nadomestitvene gradnje do konca leta 2024. Skupno število prostorskih aktov, potencialno namenjenih nadomestitvenim gradnjam, je na današnji dan 69, od tega jih je za OPPN 42, OPPN in OPPN, klasični postopek 8, že veljavni prostorski akti 13. Sedanje stanje prostorskih aktov kaže, da je na podlagi 13. veljavnih prostorskih aktov že možno podati vloge za gradbena dovoljenja za nadomestitvene objekte. Zagotavljamo, da bomo poleg izobraževanja občinskih urbanistov, prostorskih načrtovalcev in projektantov dodatno uvedli izobraževanje za upravne delavce na upravnih enotah za izdajo gradbenih dovoljenj skupaj z Ministrstvom za javno upravo v oktobru 2024. Ugotavljamo, da za sprejem prostorskih načrtov za obnovo niso problem procesni postopki, temveč predstavljajo težavo izdelovalci in projektanti prostorskih načrtov zaradi njihove preobremenitve ali pomanjkanja izdelovalcev na slovenskem trgu. S strani države se občinam ter izdelovalcem prostorskih načrtov redno nudi vsa pomoč s ciljem, da se večina občinskih prostorskih načrtov, tako kot sem že omenil, konča v letu 2024.

Točka 2: priporočilo o zagotovitvi predplačil za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. 8. 2023, v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča. Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, je uredil predplačila fizičnim osebam.

Zakon tako omogoča, da se postavijo bivalni pogoji čim prej za osebe, ki so imele na dan 31. 7. 2023 na naslovu objekta, ki je bil poškodovan, prijavljeno stalno prebivališče. Da je zakon o delu predplačil zajel le tiste nepremičnine, kjer je imel nekdo na dan 31. 7. 2023 tam prijavljeno stalno prebivališče ter predplačila ni zajel, tudi nepremičnin, kjer na dan 31. 7. ni imela nobena oseba prijavljenega stalnega prebivališča, je treba razlagati tako, da so si lahko osebe, ki so imele v poškodovanih nepremičninah prijavljeno stalno prebivališče, bivanje zagotovile na naslovu, kjer so imele prijavljeno stalno prebivališče. Namen predplačila je, da si v najkrajšem možnem času lahko osebe, ki so imele prijavljeno stalno prebivališče na naslovu objekta, ki je bil poškodovan, uredijo bivalne pogoje, četudi pod pogojem, da se preselijo na naslov, kjer so stalno prijavljene.

Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih je v usklajevanju zakona in dopolnitvah ZOPNN predlagala, da se za fizične osebe, ki niso imele urejenega stalnega prebivališča na naravni nesreči, ampak so bile v procesu urejanja dokumentacije in uničen stanovanjski objekt predstavlja edino prebivališče, uredi možnost državne finančne pomoči za obnovo stanovanjskega objekta. Za primere, ki jih zakon ne obravnava specifično, je služba predlagala, da se ustanovi komisija, ki bi takšne primere obravnavala in se odločala v skladu s predstavljenimi dejstvi. Upam, da bodo te spremembe v ZOPNN tudi urejene. Za zagotovitev predplačil za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. 8. 2023, v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, bi se moral spreminjati ZOP, pri čemer menimo, da je bolj pomembno, da se uredi sistemska ureditev v ZOPNN za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana, kot je predvideno v ZOPNN. Spremembo ZOPNN-G pa je oblikovana sistemska rešitev za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana. Ti objekti v času poplav 4. 8., še niso imeli določene hišne številke, v njej še nihče ni živel in posledično tudi ni imela nobena oseba prijavljenega stalnega prebivališča. S predlaganimi spremembami ZOPNN-G, se predlaga sistemska rešitev za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana. Ti objekti v času poplav 4. 8. še niso imeli določene hišne številke in v njih še nihče ni živel. Zoper preplačil za fizične osebe ne ureja, ampak ureja dodeljevanje sredstev za obnovo tudi tistim osebam zasebnega prava, ki niso imele stalnega prebivališča v poškodovanem objektu. Pogoj je, da na dan nastanka naravne nesreče sicer lastnik stanovanja ali njegov ožji družinski član še ni imel prijavljenega stalnega prebivališča, je pa bil objekt zgrajen na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja. Glede na predlagane spremembe ZOPN se lahko dodeli največ 30 procentov za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40 procentov vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja. Izplačila sredstev za obnovo so že sedaj predvidena tudi za objekte, kjer ni bilo prijavljenega stalnega prebivališča lastnika, ima pa objekt veljavno gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno ocenjujemo, da je problematika izplačil z veljavno zakonodajo ustrezno urejena in rešena. S spremembo ZOPN pa bodo ustrezno urejene pravice fizičnih oseb do pridobitve sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanj, ki so zgrajenega na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja ne glede na prijavo stalnega prebivališča.

Točka 3, priporočilo, da se na lokalno skupnost prenese urejanje voda drugega reda. Upravljanje z vodami je po Zakonu o vodah v pristojnosti MNVP, ki po načelu celovitega pristopa upravljanja z vodami po porečjih. S tem zagotavlja in ohranja celovito geomonforološko in hidrološko, hidravlično, dinamično ravnovesje toka vode in padavin ter zagotavlja enovit nadzor nad obremenitvami voda. Urejanje voda zagotavlja obvezna državna gospodarska služba, ki izvaja vzdrževanje voda po letnih programih in z upoštevanjem celovitih sistemskih rešitev. Obveze državne gospodarske službe se izvajajo na osmih hidrografskih območjih preko koncesijskih pogodb koncesionarjev. Letni programi za njihovo izvajanje se bodo za leta 2025 in 2026 uskladili s potrebami občin, še vedno pa bo ta služba skrbela za enovitost vodnega režima in celovitost na nivoju večjih porečij. Zato drobljenje gospodarske službe znotraj porečij na nivo občin bi pomenilo veliko tveganje za celovitost pretoka vode in plavin in s tem negativnih posledic za obvladovanje poplav in s tem večanje poplavnega ter hidrološko sušnega tveganja za daljnovodna območja. Po poplavah 4. 8. so se nekatere pristojnosti urejanja voda drugega reda začasno prenesla na občine. V skladu z ZORF se vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na prizadetih območjih izvaja v skladu z 89. členom Zakona o vodah.

Občine lahko na vodah drugega reda po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode, zagotovijo izvedbo nujno potrebnih del na svojem območju, vendar le, če jih ne izvede koncesionar v skladu s programom del obvezne gospodarske javne službe urejanja voda ter če se s tem prepreči neposredna nevarnost za življenje, zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Pri pripravi in izvajanju programa del javne službe na prizadetih območjih sodelujejo občine vsaka na svojem območju. Urejanje voda v skladu z zakonom o vodah obsega ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč ter skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima, pri čemer se morajo posegi zaradi urejanja voda načrtovati in izvesti tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. S temi načeli se zasleduje celostno urejanje voda s parcialnimi in med seboj nepovezanimi ukrepi, do katerih bi prišlo v primeru prenosa pristojnosti urejanja voda drugega reda na občine, bi celovitost urejanja voda izginila ali se močno poslabšala. Poleg navedenega je potrebno v osnovi tudi razlikovati med pojmi kot so urejanje voda, vzdrževanje vodotokov, sanacije in investicije. Urejanje voda zajema skupek zgoraj navedenih ukrepov, ki skupaj dajejo pozitiven učinek tako na poplavno varnost kot tudi na dobro stanje voda. Pod pojem vzdrževanja vodotokov se vštevajo dela, s katerimi se ohranjajo objekti in naprave v dobrem uporabnem stanju in s katerimi se zagotavlja njihovo delovanje. Slednje zajema gradnja nove vodne infrastrukture ali pa povečanje osnovnih gabaritov obstoječe infrastrukture, kar se že všteva med investicije, ki pa morajo prav tako biti usklajene na nacionalni ravni z namenom preprečevanja poslabšanja stanja ob izgradnji objekta bodisi gorvodno, bodisi dolvodno od geolokacije same izgradnje. Prav tako je slednje mogoče pripisati tudi sanacijo obstoječe vodne infrastrukture za poškodovance ob škodljivem delovanju voda. Neizvedena sanacija objekta lahko v nadaljevanju vodi do dodatnega poslabšanja stanja in razmer na terenu, tudi povečanje poplavne ogroženosti in negativnega vpliva na zdravje ali življenje ljudi ali njihovega premoženja.

Tako se vzdrževanje vodotokov načrtuje na celotnem območju Republike Slovenije glede na prioritete, upoštevanje celostnega principa urejanja posameznega vodotoka oziroma porečja z namenom preprečevanja negativnih posledic pri posegu v posamezen vodotok z vidika predvsem poslabšanja dobrega stanja voda in poplavne varnosti. Poleg navedenega je v primeru drobljenja službe urejanja voda vprašljiva tudi ustrezna strokovna usposobljenost služb po občinah za namene urejanja voda drugega reda. Občina lahko že sedaj na vodah drugega reda po predhodnem soglasju ministrstva izvajajo v programu gospodarske javne službe določena nujno potrebna dela, če jih ne izvede koncesionar.

Točka 4, priporočilo, da se občinam podeli predkupno pravico za nakup zemljišč, kjer se lahko gradijo nadomestitveni objekti, občine imajo že na podlagi veljavne ureditve možnosti črpanja finančnih sredstev za nakup in komunalno ureditev zemljišč za namene nadomestitvene gradnje, saj je za nakup zemljišč za nadomestitvene gradnje upravičen strošek programa odprave nastalih posledic iz 4. 8. 2023. Obstajajo pa tri možnosti: uporabi se finančna sredstva iz preteklih predplačil, po predložitvi dokazil o porabi sredstev ali pogodb se glede na zakonske ureditve izvedejo končni obračuni dodelitve sredstev občine. Poplačilo se izvede s pogodbo v sklopu izvajanja rednega programa odprave nastalih posledic na podlagi ZOPNN na način, da se za ta namen pri MNVP odpre projekt VNRP in sklene pogodba z občino. Plačilo se izvede na podlagi dokumentov, ki jih pripravi SOP v skladu in na podlagi ZORF. Vemo pa tudi, da imamo v proceduri dopolnitve ZORF, ker v 58. členu dodatno opredeljen postopek za nakup tudi kmetijskih zemljišč s strani Sklada za kmetijska zemljišča.

In pa točka 5, priporočilo, da se zagotovi pospešitev postopkov recenzije projektov popoplavne obnove, saj močno podaljšujejo čas realizacije sanacijskih projektov in jih zelo dražijo. Izdelava in dopolnjevanje hidrološko-hidravličnih študij in kart ter izvedba recenzijskih postopkov je dolgotrajen proces, s katerim trenutno ni mogoče ažurno preverjati ustreznosti izvajanja sanacijskih del. V izogib temu, da bi dela zaradi nujnosti potekala brez preverb, ter poenotenje kritične presoje na nivoju porečja, je predviden mehanizem strokovne ocene, ki je podlaga za odločanje o postopkih izdaje vodnega soglasja oziroma mnenja. Za potrebe pospešitve izvedbe sanacijskih del oziroma obnove po poplavnem dogodku, se je vzpostavil sistem strokovnih ocen oziroma mnenj. Območja, prizadeta v avgustovskih poplavah s kartami razredov poplavne nevarnosti, niso v celoti ali zvezno pokrita. Ponekod zaradi preoblikovanja vodotokov prej izdelane karte ne ustrezajo novemu stanju na terenu. Strokovne ocene se izdela na prizadetih območjih v avgustovskih poplavah za novogradnje, rekonstrukcije ali vzdrževalna dela v javno korist, katerih izvedba je potrebno za odpravo posledic poplav in plazov. Pripravi se na podlagi obstoječih veljavnih strokovnih podlag analiz preteklih poplavnih dogodkov ugotovitev, terenskih ogledov, arhivskega gradiva upoštevanja pravil stroke ter preučitvi spremljajočih odtočnih razmer. Izdelana oziroma v izdelavi so bila naslednja mnenja: strokovna mnenja za splošno infrastrukturo - 85 mnenj; dva strokovna mnenja za odstranitev objektov - 46 mnenj, tri strokovna mnenja za potrebe OPPN za nadomestitvene gradnje so bila izdana v 30-dnevnem roku, skupno pa je bilo izdanih 22 mnenj. Za potrebe odstranitve objektov na porečju Savinje in Meže z Mislinjo se je pripravilo za 18 občin je izdelanih skupno 38 strokovnih mnenj, 46 mnenj za potrebe odločitve glede odstranitve objektov, 22 hitrih mnenj ali hidroloških hidravličnih študij za potrebe OPPN za nadomestitvene gradnje in pa v izdelavi so strokovna mnenja za dodatnih 80 objektov, ki niso bili prvotno predvideni za odstranitev.

Recenzije projektnih dokumentacij za sanacijo plazov in infrastrukture, ki jo izvajajo lokalne skupnosti, izvaja državna tehnična pisarna, ki deluje v okviru službe za obnovo po poplavah in plazovih. Prvenstveno je namen recenzij, da se zagotovi pravilnost projektov in da zaradi podobnega dogodka ne bi prišlo do ponovne škode. Namen je tudi racionalnost rešitev ter kontrola sorazmernosti glede na škodo. Gre za zelo obsežno delo, saj je v recenzijo do sedaj prispelo 709 projektov, ki je sestavljeno iz 1097 posameznih načrtov, ki jih je potrebno recenzirati. Od tega jih je bilo 225 od skupno 396 narejenih in čaka korekcije projektantov. Končanih je 171 recenzij, za narediti pa jih je še 313. Ker so projekti s strani občin naročeni in izdelani pod časovnim pritiskom, so tudi izdelani pomanjkljivo in včasih tudi površno oziroma na škodo kvalitete. Potrebno je torej zagotavljati ravnovesje med obema pogojema, časovno dimenzijo in pa kvaliteto projektov. Zaostanki so tudi posledica neodzivnosti projektantov zaradi prezasedenosti z novimi projekti. Na podlagi zgoraj navedenih pojasnil in dejstev se zavrača vsa priporočila predlagatelja, saj so vse aktivnosti že izvedene oziroma se že izvajajo.

Najlepša hvala.