Predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu.

Zdaj to izredno sejo Državnega zbora in posledično tudi današnjo sejo tega matičnega odbora smo sklicali v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke na odzive s terena in na pripombe naših državljank in državljanov. Žalosti nas, da eno leto po katastrofalnih poplavah številne vladne obljube še vedno niso uresničene, vlada ljudem daje obljube in upe, ni jih pa mogla ali pa bila sposobna uresničiti. Predsednik Vlade doktor Robert Golob je takoj po poplavah obljubil po sto montažnih hiš na mesec. In že takrat so iz podjetij, ki hiše izdelujejo, sporočili, da to ni izvedljivo. Leto dni pa se je, na žalost izkazalo tudi, da Robert Golob in njegova vladna ekipa prizadete na poplavnih območjih nista zagotovila niti ene hiše, še več, izdano ni bilo niti eno gradbeno dovoljenje. Do sedaj je le ena hiša dobila oziroma do sedaj je le ena družina dobila svojo hišo, pa še to so zgradili s pomočjo donatorjev, medtem ko ostali še vedno živijo pri sorodnikih, prijateljih, v najemu, neprofitnih stanovanjih, celo v domovih za starejše ali pri prijateljih. Na drugi strani pa lahko vidimo, beremo, da bo Vlada porabila 447 tisoč evrov za pet hišic oziroma za pet teh stražarnic, od katerih ena že stoji. Leto dni po poplavah v Sloveniji je seznamov za morebitno rušenje trenutno okoli 343 hiš. Le 73 jih ima od tega trenutno tudi sklep, medtem ko je 85 objektov odstranjen s seznama in jih bodo zaščitili s protipoplavnimi ukrepi. Teh 85 objektov sicer še bodo enkrat pregledali, za nekaj drugih objektov pa se je izkazalo morda, da jih bodo celo porušili. Očitno odločitve naj bi sprejeli do konca septembra, ampak po besedah županov in lokalnih prebivalcev, kateri menijo, da tudi teh 85 objektov ne bo možno zaščititi s protipoplavnimi ukrepi, kajti do sedaj so že bili velikokrat poplavljeni in ocenjujejo, da ne bo primerna zaščita. Težave zaradi dela aktualne Vlade in posledično počasne sanacije so po večini povsod še vedno enake. Tudi med prebivalci Letuša je moč zaznati nejevoljo, saj še vedno nimajo točnih odgovorov v zvezi z njihovimi domovi. Na drugi strani pa se na državo obračajo županov občin, ki vedo povedati, da so vse izgubili domove, še zmeraj nimajo cenitev in s tem tudi ne osnovnih podatkov v kakšne gradnje se lahko sploh spuščajo, če bodo sploh lahko gradili. Nekateri še nimajo cenitve, pri drugih, kateri so jih dobili, pa se je pojavilo razočaranje, saj so nižji od pričakovanih. Namesto da bi težave reševali, jih Vlada samo nekako komplicira. V maju je bil sprejet program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurij v večdnevnem obilnem deževju s poplavami in plazovi avgusta 2023, katerega skupna višina potrebnih sredstev do leta 2028 je ocenjena na 2,33 milijarde evrov, vendar programa še vedno ni zajel vseh primerov, ki bi morali biti upravičeni do predplačila za obnovo. Ob tem so se našli primeri, na katere vlada ni računala, da bi se lahko zgodili in posledično do državne pomoči niso upravičeni. Sem sodijo ljudje, ki so si komaj zgradili hiše in se vanje vselili, vendar še niso dobili uporabnega dovoljenja in posledično hišne številke, zato še nihče ni imel prijavljenega stalnega bivališča na naslovu in niso upravičeni do izplačila, predplačila za obnovo v višini 20 odstotkov škode, zavedene v Ajda. Deset takih primerov je približno v Občini Mozirje, ki so nekaj mesecev pred usodnimi poplavami preselili v novogradnje, vendar do 4. avgusta 2023 niso uspeli prijaviti stalnega prebivališča. Po določilih Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je kot pogoj za pridobitev državne pomoči določeno, da ima na naslovu poplavljenega objekta stalno bivališče vsaj ena oseba, ampak te družine so tam dejansko živele. Sam grem pričati da so bile nastanjene v teh hišah, pravi župan omenjene občine. Vodja službe za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih, gospod Boštjan Šefic za ta problem ve. Vsega skupaj je takšnih družin okoli 15, vendar zanje rešitev še vedno ni. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo predlagali spremembo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v tem delu, vendar je koalicija naš predlog zavrnila. S spremembo zakona smo želeli razširiti krog upravičencev do predplačila za obnovo v višini 20 odstotkov, tudi za tiste, ki so takrat že živeli v hiši, ampak še niso imeli hišne številke, zato posledično še ni nihče imel prijavljenega stalnega bivališča na tem naslovu. Skratka, težav in nerešenih primerov je skoraj toliko ali pa še več kot pred letom dni, kar zopet kaže na opustošenje, ki so ga pustile za seboj poplave in zemeljski plazovi iz avgusta 2023, še vedno ni sanirano, sanacija pa poteka prepočasi, zato je po našem mnenju stanje po letu dni še bolj katastrofalno. Po besedah Andreja Štera, ki vodi klicni center za obnovo po poplavah, v klicni center na številko 114, ki jo za pomoč prizadetim v poplavah odprli po naravni katastrofi, še vedno dnevno pokliče med 40 in 70 ljudi, kar mesečno nanese okoli tisoč klicev. Vprašanja se nanašajo predvsem na tri področja, in sicer: na dokončen obračun odškodnin, ki ga še ne, drugo področje je gospodarstvo in tretje selitve. Kritike letijo predvsem na to, da(nadaljevanje je odločitev, kdo se bo moral preseliti, pozna, da se predolgo vleče, je dejal Šter. Ne le prebivalci, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, do Vlade, počasnih postopkov in birokratskih ovir so zelo kritični tudi župani. Župan ene izmed zgornje-savinjskih občin je za medije razkril enega izmed številnih primerov. Mi smo za isto lokacijo, kjer so bile družine, kjer bi si družina je zgradila nov dom, od Direkcije za vode najprej dobili negativno mnenje, nato pogojnega, zdaj pa sploh ne vemo, kaj naj naredimo. Ves čas se gremo ping-pong, medtem pa človeku ne moremo povedati, ali bo tam lahko gradil ali ne. Veste, na načelni ravni se s pristojnimi zelo hitro dogovorimo, a potem je treba pripraviti dokument, ki ga mora podpisati direkcija, in takrat se začne, "potrebujete to mnenje, tiste papirje, to dovoljenje... " Ostra v besedah je bila tudi ena izmed županj Zgornje Savinjske doline in je rekla: "Če človek ne more v svojo hišo, kjer je vse polomljeno in umazano, ga ne moremo tolažiti z besedami, saj bo, zdaj bomo objavili javno naročilo, ki mora biti objavljeno 14 dni, potem bomo izbrali izvajalca in če ne bo pritožb, se bomo lotili vašega problema." Ali je to tolažba za ljudi, se sprašuje. Mogoče pa smo imeli preveliko upanje, da se bodo stvari hitro uredile.

Sprašujemo se tudi, kaj je Vlada v tem času počela. Skoraj v vseh postopkih kot eden glavnih akterjev sodeluje Državna tehnična pisarna, do katere ste skoraj kritični vsi župani. Državna tehnična pisarna je po njihovem mnenju eden glavnih krivcev, da projekti stojijo in niso dokončani v predvideni časovnici, saj Državna tehnična pisarna deluje prepočasi, prav tako se sprašujejo o njenem namenu. Na tem mestu naj povzamem postopek, in sicer, da morajo občine najprej pripraviti projektno dokumentacijo, ki jo oddaja v tehnični pisarni, ta je ta, jo pregleda, recenzira in vrne občini. Tukaj pa se pojavijo težave. In je vidno, da deluje prepočasi: občine so pisarni oddale že 636 projektov, od tega so jih 363 recenzirali, zaključili pa le 131. Župani opozarjajo, da so te številke absolutno prenizke. Imamo tudi projekte, za katere so izvajalci za sanacijo več objektov že več mesecev izbrani, a pred potrditvijo projektov ne moremo začeti delati. Med drugim tudi eden izmed županov priznava, da so enega od mostov postavili mimo tehnične pisarne, saj so vlogo zanj oddali že 19. februarja, pa do danes iz tehnične pisarne še niso dobili nič. Kar se ne bi smelo dogajati. Na drugi strani pa župani opozarjajo tudi to, da imajo tehnične pisarne vrsto pripomb na projekte in posledično obnova se še bolj zavleče. Če pa občina le dobi pripombe tehnične pisarne, to za občinskega projektanta pomeni še tedne in mesece dela. Projekt po tem času žal stoji. Stvari so tako preveč zbirokratizirane, trdijo župani. Zato se upravičeno sprašujejo, ali bodo zaradi večmesečnega čakanja na potrditev pisarne vse projekte izpeljali pravočasno. Denar od države morajo porabiti do konca oktobra. Ne le počasna sanacija in počasno urejanje nadomestitvenih objektov, prebivalce prizadetih območij skrbijo tudi morebitne nove poplave, saj ponekod na primer nasipi še vedno niso obnovljeni oziroma okrepljeni. Župani si tako želijo hitrejšega napredka tudi pri urejanju vodotokov, številni prebivalci še vedno odpravljajo posledice poplav, ob vsaki slabši vremenski napovedi pa so še vedno v skrbeh. Tako tudi županja občine Ravne na Koroškem gospa Romana Lesjak že od vse ujme poudarja nujnost pospešitve del na vodotokih. V ta namen smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že pri sprejemanju Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev predlagali, da omogočimo občinam, da vzdržujejo vodna in priobalna zemljišča na vodah drugega reda v skladu z 98. členom Zakona o vodah pri čemer bi na stroške države zagotovili izvedbo nujno potrebnih del, da se prepreči neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženja. S tem smo želeli doseči obvezen prenos pristojnosti vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč na vodah drugega reda zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov na lokalne skupnosti. Obnovljeni in okrepljeni niso bili niti nasipi na Muri, poleg tega je pa približno 45 kilometrov protipoplavnih nasipov, ki jih je treba dograditi in zvišati, saj so obstoječi za nove izzive z deževjem, vodami očitno prenizki. Med lanskimi ujmami, posebej v avgustovskem neurju, se je izkazalo, da, kot je dejal župan Lendave Janez Magyar, nasipi ob tako visokem vodostaju Mure plavajo in komajda zdržijo toliko vode. O tem so poročali iz lendavske kot tudi vseh ostalih občin, ki ležijo ob Muri. V občini Črenšovci pa nasip 4. avgusta ni zdržal in je popustil.

Veliko dela ostaja tudi pri sanaciji zemeljskih plazov. Tudi vodja službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih, gospod Boštjan Šefic, po letu dni priznava, da je negotovost, s katero morajo ljudje živeti, mučna, in upa, da se bo ta čas obrestoval z bolj kakovostnimi podlagami, da bodo družinam zagotovili varne domove. Na tem mestu se ponovno sprašujemo, kje so te podlage, zakaj jih eno leto po poplavah še ni. Po njegovih besedah naj bi prvo lopato za namestitvene grade zasadili šele letos. Namesto, da bi se hiše že gradile, je Vlada Republike Slovenije šele julija letos ugotovila, da stvari ne tečejo, kot bi morale, saj nekdo ni opravil svojega dela. Zato je šla v dopolnitev Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter v zakonu dodala določbe, ki se nanašajo na samo izvedbo teh nadomestnih gradenj, s čimer je en del nalog prenesla na družbo DSU, Družba za svetovanje in upravljanje, ki sedaj v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja naloge, povezane s pridobitvijo nepremičnin, ki so skladno s sklepom Vlade predvidene za odstranitev in katerih odstranitev je hkrati nujno potrebna v javno korist. Dodatno bo DSU izvedla več postopkov za sklenitev sporazumov, sporazumnih pogodb za odkup nepremičnin po pridobitvi posesti le teh pa bo na teh nepremičninah izvajala tudi naloge čiščenja in jih nato predala v upravljanje Direkciji za vode. DSU bo izvedla tudi določene postopke javnih naročil blaga, storitev in gradenj, ki so potrebni na primer za izvedbo odstranitve objektov ali pa nadomestitvene gradnje. Ljudje na poplavnih območjih pa pričakujejo veliko več kot to, saj vemo, da so problem predolgi postopki. Tako je bil to še eden izmed nepotrebnih ukrepov aktualne Vlade, ki ne bo doprinesel k hitrejši obnovi.

Eno leto po poplavah, ki so povsem spremenile naša življenja, predvsem pa vizijo, v katere projekte je nujno potrebno vlagati, je stanje tako še vedno zaskrbljujoče. Veliko dela so opravili prostovoljci in občine, država pa s svojimi birokratskimi ukrepi še vedno oziroma čedalje bolj duši postopke. Eno leto je že od poplav in zemeljskih plazov, ki so prizadele Slovenijo, vendar smo na žalost še vedno daleč od celovite sanacije. V mnogo krajih infrastruktura še vedno ni dokončno popravljena, močna nova deževja pa so ceste marsikje znova poškodovala in sprožili so se novi plazovi. Prav tako ljudje, ki so utrpeli škodo na stanovanjskih objektih, nimajo rešitve za svoje domovanje. Poleg vsega pa so vsi ukrepi in zakonodaja, namenjena pomoči prebivalstvu in podjetjem, zapisani za dogodek 4. avgusta 2023. Zato se predlagatelji upravičeno sprašujemo, kaj bo s tistimi, ki jim bo v hišo zasul plaz ali jih bodo zajele poplave na kakšen drug datum. Leto dni kasneje tako strah, tesnoba in nemoč še vedno režejo v ljudi, ki so se avgusta lani borili za življenja in reševali svoje domove, kot pač so. Na rano pa so zdaj udarili še dolgotrajni postopki in negotovost, kje in kako si bodo v nov dom sploh lahko ustvarili. Kljub sprejetemu interventnemu zakonu je na primer umeščanje v prostor še vedno izziv, na kar opozarjajo tudi gospodarstveniki.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo takoj po poplavah predlagali vrsto ukrepov za hitrejšo sanacijo prizadetih območij. Prav tako smo z amandmaji sodelovali pri sprejemanju zakonov in predlagali številne spremembe členov, ki bi omogočile natančno in hitrejše umeščanje v prostor, hitrejše dogovarjanje s prizadetimi in rešitve v primerih, ko se prizadeti z njimi ne strinjajo. Žal so bili naši predlogi zavrnjeni. Zato od Vlade doktorja Roberta Goloba še toliko bolj pričakujemo hitrejše ukrepanje s konkretnimi in izvedljivimi ukrepi. Prav tako pričakujemo, da se finančna sredstva, namenjena za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih, namenja izključno za ta namen, ne pa da namesto tega dobivajo denar nevladne organizacije, ki nimajo povezave z odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Zato smo tudi naslovili pet priporočil, ki bi zagotovo pripomogla k vsemu temu, kar sem prej navedel. In naj povem kar po vrsti. Prvo, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da poenostavi in pospeši postopke za umeščanje v prostor na poplavljenih območjih. Tu je potrebno skrajšati postopke mnenjedajalcev in pa potem tudi čas za posamezne pripombe. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da naj zagotovi predplačila za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. avgusta 2023 v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča. Ta matični odbor je zasedal, mislim da 4. 10. 4. 2024, na katerem smo soglasno s 14 glasovi za in nič proti sprejeli dva sklepa, ki ju je sprejela in potrdila tudi vladna koalicija. Od tega bo kmalu že pol leta, vendar tukaj še ni bilo napredka. Tako ne vem, jaz ne razumem poslancev , ki ste odločali o teh amandmajih, da nekako niste zahtevali od Vlade oziroma od ministrov, da bi te stvari tudi realizirali. Tako ljudje, ki so utrpeli škodo, to so predvsem mlade družine, ki so si hiše gradile s krediti, hiše so bile uničene takrat po poplavah, so si morali zopet sposoditi denar, da so si uredili stanovanja, hiše. In tega denarja ne morejo vrniti oziroma tisti, ki so jim ga posodili, so že nestrpni, da bi radi ta denar pač nazaj dobili. Mislim, da ti postopki tečejo predolgo in ni v redu. Potem tretji, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da na lokalno skupnost prenese pristojnost urejanja voda drugega reda. Kar nekaj neurij je bilo v letošnjem letu, ki so bila ravno najstrašnejša na teh vodotokih drugega reda. Tam je namreč problem, ker je za infrastrukturo zadolžena občina, za vodotoke je zadolžen koncesionar. Kot sem že prej rekel, je problem s temi recenzijami, ker pač občine čakajo, lahko bi začele že z gradnjo teh objektov, ki bi zadeve ustavile, koncesionarji so pač imeli delo na vodotokih prvega reda oziroma na rekah in marsikje še niso prišli do tja, da bi lahko pač zadeve, zadeve očistili in skupaj nekako z lokalno skupnostjo tudi rešili te zadeve. Tako so ljudje v strahu pred vsakim deževjem, pred vsakim neurjem, gledajo v nebo, ali jim bo hišo zalila voda ali kamenje in ali bo drug dan oziroma ali bo cesta po neurju prevozna. Potem četrto priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da naj občinam podeli predkupno pravico za nakup zemljišča, kjer se lahko gradijo nadomestni objekti. Kar nekaj primerov je bilo takšnih, ko so bili posamezni državljani pripravljeni prodati svoje zemljišče za namen nadomestne gradnje za te poplavljene, vendar po razgovoru z župani niso mogli to izpeljati tako, da bi pač dali to prodaja na oglasno desko, kajti je imel nekdo drug predkupno pravico in bi to zemljišče odkupil in nikoli ne bi prišlo v roke teh ljudi kateri so bili poplavljeni. Zato bi bilo prav, da za potrebe teh nadomestnih gradenj se dodeli občini nekako predkupna pravica, da lahko odkupijo ta zemljišča in jih kasneje tudi komunalno opremijo in predajo, prodajo pač tem upravičencem. Petič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da pospeši da zagotovi pospešitev postopkov recenzije projektov popoplavne obnove, ki močno podaljšuje čas realizacije in sanacije objektov ter jih zelo podražijo. Kot sem prej rekel, so občine oddale 636 projektov, od tega so jih pregledali 363. Veliko je tudi takih projektov, na katere so recenzorji dali po 45, 40 pripomb. Jaz ne vem zdaj, ali so projekti tako slabi ali so zahteve tako visoke. V glavnem, zaključili so jih samo 131. Tako da, kot sem že prej omenil, datum je konec oktobra 2024, do katerega morajo občine počrpati ta sredstva. In kar nekaj teh občin je, ki teh sredstev ne bodo uspele počrpati, zaradi tega, ker pač niso bile recenzije zaključene. S tem pa je tudi posledično problem pri izvajalcih, kajti izvajalci tudi ne čakajo na posamezen projekt.

Zaenkrat toliko, mogoče kasneje še kaj. Hvala lepa.