Se opravičujem, institucijo, ki se opravičujem. Ni problem, se opravičujem. Zoran Kus je moje ime, prihajam iz ZEGA.

Torej ponovno. Eminentna in vplivna revija The Economist je s svojo junijsko posebno številko naslovila Zora sončne dobe, v kateri navaja, da je sončna energija brez dvoma zmagovalec globalnega energetskega prehoda in razogljičenja, se z eksponentnim razmahom, rapidno padajočimi stroški in cenami ter s trajnostnim energetskim sistemom močno prehiteva celotno konkurenco. Proizvodnja sončne energije se podvoji približno na vsake tri leta, kar pomeni, da se je v zadnjem desetletju povečala za desetkrat, naslednje desetkratno povečanje pa bo že osemkrat preseglo proizvodnjo energije vseh jedrskih elektrarn na svetu in ta razlika eksponentno narašča. Če smo pred 20. leti potrebovali dobro leto, za gradnjo tisoč megavatov moči sončne energije, kar ustreza povprečni velikosti jedrske elektrarne, bo ta zmogljivost dodana tako rekoč letos vsak dan. To pomeni, da bomo zgolj v enem tednu zgradili več sončnih elektrarn, kot je moč novih jedrskih elektrarn, ki so bile dokončane v Evropi in v Ameriki v zadnjih 30. letih. Študije inštituta za novo ekonomsko razmišljanje univerze v Oxfordu, na katere se sklicuje, The Economist, kažejo, da bodo obnovljivi viri energije, predvsem sončna in vetrna s hranilniki in napravami za proizvodnjo vodika, ki so ključne zelene tehnologije, že v nekaj letih postali največji, najpomembnejši in najcenejši na planetu. Njihov eksponentni razmah prinaša najnižje stroške med vsemi viri in jasno predvidljiv trend padanja cen v zadnjih desetletjih povprečno za 10 odstotkov na leto. Nov, bolj zdrav, varen, trajnosten zeleni energetski sistem bo zagotovo mnogo cenejši kot nadaljevanje rabe fosilnih goriv in bistveno cenejši kot jedrski scenarij.

Podnebne, trajnostne, zdravstvene in družbene koristi pa bodo enormne. Hkrati sončna doba končno prinaša nujno demokratizacijo in digitalizacijo energetike, odnaša zastarele in preživele energetske prakse prejšnjega stoletja, visoke in monopolne cene ter odpravlja energetsko revščino na svetu. Nizke cene energije iz obnovljivih virov bodo odprle nove možnosti za tehnologije, ki do sedaj zaradi visokih cen energije niso bile konkurenčne, ali pa vrnitev energijsko intenzivne industrije, na primer pri nas aluminija, ki so jih visoke monopolne cene energije odgnale. Oxfordska študija z naslovom Empirično utemeljene tehnološke napovedi in energetski prevod, prehod, se opravičujem, predstavlja tri glavne scenarije energetskega prehoda. Scenarij hitrega prehoda predvideva odpravo fosilnih goriv do leta 2050, jedrske energije pa do leta 2060. Scenarij počasnega prehoda predvideva odpravo fosilnih goriv šele okoli leta 2070, scenarij brez prehoda ali business as usual, pa ohranja prevladujoči položaj fosilnih goriv tudi v prihodnjih desetletjih. Za primerjavo: študija predstavlja tudi scenarij jedrskega prehoda. Študija z natančnimi ekonomskimi modeli ugotavlja, da bo hitri prehod z obnovljivimi viri v primerjavi s stroški nadaljevanja rabe fosilnih goriv do leta 2050 prihranil najmanj 12 tisoč milijard dolarjev in več kot 37 tisoč milijard dolarjev, če bi se odločili za jedrski scenarij. Eksponentno zniževanje stroškov in cen obnovljivih virov energije predstavlja najbolj pomemben, edinstven in dramatičen trend v zgodovini energetike in hkrati vzvod, ki je omogočil njihovo absolutno zmago in skorajšnjo prevlado na svetovnem energetskem trgu. Glede shranjevanja energije Oxfordska študija za naslednje desetletje napoveduje znatno povečanje stroškovno učinkovitih in zadostnih zmogljivosti shranjevanja, ki se bodo povečevale skladno z novim energetskim sistemom ter strukturo energetskih virov. Predpostavlja, da bodo sistemi lahko shranili približno 20 odstotkov dnevne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, kar bo v celoti omogočilo izravnavo dnevnih nihanj ter zanesljivost in stabilnost novega energetskega sistema. Poxer-to-x tehnologija, ki temelji na elektrolizi, pa bo omogočila pretvorbo odvečne električne energije iz obnovljivih virov v zeleni vodik in nato v različna sintetična goriva kot metan, amonijak. Ta goriva bodo služila kot dolgoročni oziroma sezonski energetski zalogovnik ter se uporabljala v številnih industrijskih aplikacijah, procesih in transportu. Študija tudi navaja, da so stroški infrastrukture za prehod na obnovljive vire sicer precejšnji, toda poudarja, da jih bodo zagotovo več kot nadomestile mnogo nižje cene energije. Oxfordska študija jasno pokaže, da bo hitri prehod na obnovljive vire prinesel enormne koristi, ne le, da bomo uspešno razogljičili energetiko in s tem prispevali k bolj učinkovitemu spoprijemu s podnebno krizo, temveč bomo hkrati spodbudili trajnostni razvoj in hitrejšo gospodarsko rast ter povečanje bruto domačega proizvoda. Študija namreč jasno kaže, da takšen prehod ne bo le finančno nevtralen, ampak celo neto pozitiven. Glede na trend svetovnega razmaha obnovljivih virov energije do leta 2030, osnutek Nacionalnega energetsko podnebnega načrta Slovenije nakazuje zelo podcenjeni razmah sončne energije. V obdobju 2010 do 2020 je namreč povprečna letna stopnja rasti tako "company annual growth rate" kapacitet sončne energije na svetu presegala 29 odstotkov letno, kar predstavlja podvojitev vsaki dve in pol leti. Skladno s tem svetovnim trendom bi morala Slovenija kapaciteto sončne energije s 1100 megavatov v letu 2023 povečati na najmanj 5400 megavatov do leta 2030 in ne zgolj 2650 megavatov, kot navaja NEPN na strani 251. Do leta 2040 pa približno na 16000 megavatov, in ne zgolj na povprečno 5400, kot navaja NEPN. V nasprotnem primeru bo Slovenija močno zamujala priložnosti za razmah najcenejših energetskih kapacitet. Zaradi navedenih zanesljivih eksponentnih trendov relevantne konvergentne študije z veliko verjetnostjo navajajo drastično znižanje cen obnovljivih virov že do leta 2030. Svetovna cena sončne energije bo z današnjih 40 padla na 20 dolarjev na megavatno uro, vetrne energije s 40 na 30 dolarjev na megavatno uro, cena litijevih baterij s 130 na 60 dolarjev na kilovatno uro in cena zelenega vodika na optimalnih lokacijah seveda, z današnjih 3 na 1 dolar na kilogram. In tudi te cene bodo zaradi Moorovega zakona in eksponentno padajočih trendov že v nekaj letih praktično spet prepolovljene. Na drugi strani pa bo cena energije iz novih jedrskih elektrarn v zahodnih državah sveta in tudi za morebitno JEK 2 v Sloveniji v naslednjih desetletjih še vedno presegala, močno presegala 100 dolarjev na megavatno uro. Oxfordske in druge podobne študije kot na primer International Renewable Anergy Agency, IRENA Global system institute, University of / nerazumljivo/ Združenega kraljestva, The Rocky Moutains Institut RMI iz Združenih držav Amerike kažejo, da eksponentni razmah ključnih tehnologij obnovljivih virov energije v celoti sledi tako imenovani S krivulji. S krivulja je namreč vizualna predstavitev življenjskega cikla neke tehnologije ali izdelka, ki prikaže postopno uvedbo, kateri sledi eksponentna rast in se zaključi s tržno zrelostjo, optimalnim tržnim deležem in masovno uporabo. Enostavna ekstrapolacija nakazuje, da bodo ključne zelene tehnologije v tem desetletju se povzpele po najbolj strmem delu S krivulje z močnim eksponentnim razmahom in podvojitvijo kapacitet v zelo kratkih rokih največ do treh let in z rapidno padajočim trendom stroškov in cen. Zato se moramo kot človeštvo zavedati zakonitosti eksponentne funkcije in nujno prekiniti s prakso intuitivnega linearnega razmišljanja.

In zaključujem. Glavno strokovno in politično sporočilo predstavljenih novih oxfordskih študij in vseh drugih analognih študij jasno dokazujejo, da hiter prehod na obnovljive vire in raba zelenih tehnologij prinaša enormne prednosti: izboljšave, najnižje stroške in najnižje cene med vsemi viri energije in ostalimi zelenimi tehnologijami. Zaradi pospešenih inovacij in konkurence, nujno potrebnih podnebnih politik, eksponentnega razmaha ter rapidno padajočih trendov, stroškov in cen je scenarij takšnega prehoda mnogo cenejši kot nadaljevanje obstoječega sistema s fosilnimi gorivi ter bistveno cenejši kot jedrski scenarij. Obnovljivi viri so neizpodbitni in absolutni zmagovalec svetovnega zelenega energetskega prehoda ter razogljičenja energetike. Zato bi morala biti odločitev o morebitni gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem na posvetovalnem referendumu zelo lahka.

Hvala za pozornost. Celotno intervencijo, ki je nekoliko daljša od sedaj predstavljene, pa bom z veseljem poslal z elektronsko pošto. Hvala še enkrat za nekoliko daljši, intervencijo, pa se opravičujem.