Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Proces posodobitve NEPN teče že od poletja 2022, za nami sta torej dve leti intenzivnega dela. Ministrstvo je skupaj s konzorcijem NEPN, ki ga sestavlja deset renomiranih nacionalnih inštitucij in naj na tej točki poudarim, da mnoge med njimi v slovenskem prostoru sploh nimajo strokovne alternative, izvedlo kar tri kroge posvetovanj z javnostjo, več nizov delavnic in številna srečanja z različnimi deležniki. Ves čas so se izvajala usmerjena strokovna posvetovanja, delo pa sta usmerjali tudi dve vladni skupini na strokovni in politični ravni. Celovito so bile posodobljene strokovne podlage za NEPN, uspešno smo izvedli tehnično podporo s strani Evropske komisije in regionalno posvetovanje s sosednjimi državami. Eno leto že teče tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki ima v okviru procesa še dodatna posvetovanja in usklajevanja z drugimi strokovnimi in z zakonom točno določenimi deležniki. Samo v preteklih treh mesecih od junija do danes smo izvedli tretji in zaključni sklop posvetovanja z javnostjo, v okviru katerega smo s strani 22 pripomb oddajalcev prejeli več kot 400 pripomb. Med junijem in avgustom smo izvedli tudi dva kroga intenzivnega medresorskega usklajevanja dokumenta. Na podlagi prejetih pripomb iz javne obravnave in iz medresorskega usklajevanja smo pripravili nov, konsolidiran osnutek posodobljenega NEPN in ga 20. avgusta tudi javno objavili ter poslali v zadnjo odločitev o sprejemljivosti plana na okolje.

Upam si trditi, da je to najbolj strokovno predihan strateški dokument, ki ga je kadarkoli Slovenija sprejemala na področju podnebja in energetike do sedaj. V proces priprave NEPN so se vključevali številni deležniki, in to v večjem številu in v večjem obsegu, kot pri prvotnem NEPN. Proces in sam dokument sta danes bistveno bolj prepoznana in uveljavljena, veliko večja je pa tudi naša skupna odgovornost glede njegovega izvajanja. Kot družba bomo morali do 2030 bistveno okrepiti naše podnebne in energetske cilje, politike in ukrepe v vseh sektorjih rabe, ne glede na scenarij izbrane centralne oskrbe z električno energijo in to je morda moj prvi poudarek, ki ga želim narediti. Danes porabimo 77 teravatnih ur, poraba elektrike pa predstavlja le 16 procentov tega kolača. Poudarjam, manj kot četrtino vse energije, ki jo danes porabimo. NEPN je za to ključni podnebni in energetski strateški dokument, ki bistveno vsebinsko presega vprašanje oskrbe z električno energijo. Naslavlja celotno rabo vseh energetskih virov v vseh sektorjih.

Drugi pomemben poudarek, ki ga želim v uvodu narediti je ta, da NEPN kot dokument določi smer in korake do leta 2030 in le do tja. Seveda ponuja na nekaj točkah tudi pogled v prihodnost, a danes ni mesto, niti ne čas, da določamo ukrepe, ki naj bi veljali po letu 2030. Nujno je, da se na državni ravni poenotimo, kaj je treba narediti v letu 2025, kaj je treba narediti v letu 2026 in tako naprej. Skratka, kaj moramo narediti v vseh sektorjih rabe energije in to posebej poudarjam - v vseh sektorjih rabe energije - v naslednjih šestih letih. Dolgoročna smer pa je že začrtana in je bila začrtana z dolgoročno podnebno strategijo, ki jo je po mojem spominu podprla velika večina poslancev v Državnem zboru in od tega NEPN do leta 2030 ne more odstopiti.

V NEPN, seveda izhajajoč iz ene same postavke: da človek z rabo fosilnih goriv povzroča podnebne spremembe, to pa je za preživetje človeštva in narave potrebno nujno spremeniti, seveda predlagamo krepitev podnebne ambicije Slovenije, da bo ustrezala že sprejetim odločitvam na ravni EU. To naredimo s tem, da za naslednjih šest let v načrtu začrtamo več aktivnosti za spremembo politik v vseh sektorjih rabe energije in določimo tudi višje cilje na področju OVE ter obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije, znižanja emisij toplogrednih plinov, kot smo si jih v preteklosti, torej leta 2019, ko je bil pripravljen prejšnji NEPN in dve leti preden se je Državni zbor z veliko večino sprejel dolgoročno podnebno strategijo. Slovenija pač mora nositi svoj del odgovornosti.

Na prvem mestu in ostaja in se seveda krepi načelo energetska učinkovitost, na prvem mestu. Zastavljamo si izjemno ambiciozen cilj zmanjšanja končne rabe do leta 2030, to je 11 odstotkov, 11 odstotno zmanjšanje glede na leto 2020. Na področju zniževanja emisij toplogrednih plinov predlagamo v sektorju NE ETS rahlo bolj ambiciozen cilj od zakonsko predpisane obveznosti Slovenije, a gre res za simbolično razliko, ki se uresniči le ob predpostavki popolne realizacije vseh zastavljenih ukrepov. Z drugimi besedami, od nas zakonodaja res zahteva le 27-odstotno zmanjšanje, NEPN pa predvideva 28-odstotno zmanjšanje emisij. Glede očitka, da Slovenija prevzema večje zmanjšanje emisij TGP, torej toplogrednih plinov, kot je od nje zahtevano, velja tukaj na tem mestu poudariti politični signal, ki ga s tem dajemo, saj na drugi strani zastavljamo bistveno nižji cilj na področju obnovljivih virov energije, kot se od nas pričakuje. Sicer ga res zvišujemo, glede na leto 2019, s 27 odstotkov na 33, a to je še vedno krepko pod priporočilom Evropske komisije, to je bilo 46 odstotkov, in pod seveda identificiranimi tehničnimi potenciali, ki so jih dostavile naše strokovne institucije. Ampak dejstvo je, da pač moramo upoštevati relevantne nacionalne okoliščine in kaj se da v tako kratki časovni dimenziji, ponavljam, v šestih letih, pač doseči na paleti različnih tehnologij in upoštevajoč omejitve pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj.

Doseganje OVE deleža v končni rabi seveda temelji na paleti različnih virov. Različni obnovljivi viri energije igrajo različno vlogo v različnih sektorjih, a pravilna je ugotovitev sklicatelja, da kar se tiče sektorja proizvodnje električne energije iz domačih virov, je seveda poudarek na soncu, v NEPN poudarek na soncu, ker noben drug vir v elektroenergetskem sektorju ne more v naslednjih šestih letih prispevati toliko, kot pač lahko sonce, ki je naša naravna danost. Stavbnih zemljišč in degradiranih območij imamo več kot dovolj, noben drug vir ne more ponuditi toliko potenciala za samooskrbo Slovenije v tako kratkem času. Sončna energija ima pač izjemen pomen za doseganje ciljev NEPN do leta 2030, saj je od vseh virov najbolj dosegljiva. Tehnologije so cenovno najbolj dostopne, z najkrajšimi postopki umeščanja v prostor in najbolj enostavne za gradnjo. Da bi pospešili solarizacijo Slovenije, sicer ta Vlada ne skriva, gre za domač nizkoogljični vir, s katerim lahko bistveno dvignemo samooskrbo in hkrati OVE delež v zelo kratkem času. Nepravilen je zaključek, da Slovenija nima za to potrebnih površin. Seveda, da jih ima. Že samo površine na strehah bi zadostovale za vse naše potrebe in še več. A čas zanesljive oskrbe je seveda v različnosti virov in v sposobnosti, da uspešno, skozi uporabo pametnih in naprednih tehnologij, kombiniraš različne vire z različnimi lastnostmi, saj s tem zmanjšuješ izpostavljenost. In tukaj morajo državni izvajalci oziroma upravljavci omrežij dostaviti najboljše, kar lahko, da se držijo strateških usmeritev, ki jih država daje, in hkrati zagotavljajo delovanje elektroenergetskih podsistemov.

NEPN je le strateški usmeritveni načrt in le do 2030, ni pa konkretni izvedbeni program. Naj na primer navedem primer omrežja. Eles bo na podlagi NEPN pripravil nov razvojni načrt, ki bo določal potrebne izvedbene ukrepe za kombinacijo tehnoloških rešitev za nadgradnjo omrežne infrastrukture, za uvajanje pametnih omrežij, za spodbujanje fleksibilnosti povpraševanja in podobno, vse s ciljem zagotavljanja zanesljive oskrbe iz omrežja. Že leta 2022 je bilo s strani sistemskega in distribucijskega operaterja ugotovljeno, da je možno brez kakršnih koli nadgradenj omrežja takoj priključiti več kot tisoč megavatov dodatnih sončnih elektrarn in da to ne predstavlja nobenih težav. In takrat smo že imeli okrog 600 megavatov priključeno. Zato ni jasno, od kod se poraja zdaj tako velik dvom, da do leta 2030 ob vseh investicijah v omrežje, ki se že izvajajo in so načrtovane v teh letih, in pri vseh investicijah v pametne rešitve, ki jih sistemsko in finančno podpiramo, ne bi mogli doseči 3415 megavatov v letu 2030. Dodatno ne izloča nobene tehnologije, saj zaradi napačnih odločitev v preteklosti niti nismo v poziciji, kjer bi lahko izbirali. Vse potrebujemo zato, da dvignemo samooskrbo, da zmanjšamo uvoz in hkrati dosegamo tudi zniževanje emisij. NEPN poleg sonca niza konkretne cilje in ukrepe na letnih nivojih na bioplinu, na biogorivih, na energiji iz okolja, na geotermalni energiji, na lesni biomasi, na hidroenergiji in na vetrni energiji. Res pa je, da upošteva nekatere specifične okoliščine in zmožnosti. Nerealno bi bilo danes, leta 2024, na primer planirati, da bomo v šestih letih zgradili celo srednjesavsko verigo hidroelektrarn do leta 2030, ker vemo, da kaj takega ni mogoče dostaviti. Tehnični cilji do 2030 so postavljeni na posamezno tehnologijo in so usklajeni in pripravljeni s strani naših edinih strokovnih inštitucij, zato na ministrstvu res ne vidimo razloga, da bi v to dvomili. Prav tako so bili presojeni s strani številnih zunanjih strokovnih institucij v okviru postopka CPVO. Veliko bolj dvomim v usposobljenost politikov, ki za to niso specializirani, da o tem presojajo, ali je kak megavat preveč ali premalo. Cilji, ki so določeni v NEPN, so medsebojno tudi povezani. Povečanje deleža OVE ter zmanjšanje rabe končne energije pozitivno vpliva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ukrepi v NEPN prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov, pa tudi k zmanjšanju onesnaževal zraka, kar neposredno vpliva tudi na kakovost življenja. Pomemben vsebinski premik z novim NEPN pa je to, da bomo k doseganju zmanjšanja emisij v NE ETS sektorju morali prispevati vsi sektorji oziroma z drugimi besedami, nobenemu sektorju se več ne dopušča rast emisij. Največji premik na področju emisij pa seveda dosežemo z izstopom iz premoga. Tukaj moram pojasniti, da je NEPN kot strokovno izhodišče upošteval, da bo to po letu 2030, kot je takrat velevala veljavna strategija, a o tem bom malo več povedala kasneje. Na dolgi rok podnebno energetski ukrepi, ki so predvideni v NEPN, prispevajo tudi k nižjim stroškom za energijo prebivalcev, ker povečujejo razpoložljivi dohodek prebivalcev. Najdražje za nas, za družbo in za državljane, je poslovanje brez sprememb oziroma business as usual. Prebivalstvo zaradi učinkovitejše rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije pridobi na kupni moči, po drugi strani pa se zaradi investicij in učinkovitejše rabe energije na državnem nivoju poveča tudi BDP. To so pokazale ekonomske analize opravljene v okviru NEPN. In ponovno, avtor teh ugotovitev ni ministrstvo, to je ugledna strokovna nacionalna inštitucija. Zato je zaključek, da naj bi zeleni prehod prispeval k siromašenju prebivalcev, zavajajoče populističen. V okviru javnega naročila za pripravo NEPN seveda ni bila zahtevana študija, ki bi obravnavala obnašanje elektroenergetskega sistema v primeru prekinitve proizvodnje električne energije iz Teša, saj za to takrat ni bilo nobenega razloga. Izhodišče ministrstva, ki smo ga leta 2022 prenesli na strokovne pripravljavce, je bilo prenehanje proizvodnje električne energije iz premoga, skladno s sprejeto strategijo, torej po letu 2030, kar pa presega domet NEPN. Res je v zadnjih tednih nastala nova okoliščina in verjamem, da ste seznanjeni z včerajšnjo izjavo ministra Kumra. Naj na kratko dodatno pojasnim. Ministrstvo je bilo v okviru podopustniških priprav na pregled pripravljenosti oskrbe v zimskem času s strani HSE uradno obveščeno, da družbama Teš in Premogovnik Velenje v letu 2025, torej pred vrati, grozi prenehanje obratovanja, saj financiranje s strani HSE v višini kritja vseh stroškov teh družb ni več dopustno, ker ni skladno s tržnimi in drugimi pravili na področju upravljanja gospodarskih družb. Ministrstvo seveda ni pristojno za upravljanje kapitalskih naložb, niti ne more posegati na trg ali v delovanje družb, ki so na trgu, a s strani HSE in SDH smo bili obveščeni, da so preverili vse možne alternative in pokazalo se je, da situacija zahteva intervencijo ministrstva z vidika pristojnosti na področju ogrevanja. Upoštevajoč, da je Teš edini vir za zagotavljanje ogrevanja v Šaleški dolini, se kot najbolj pereč problem zdaj torej kaže zagotavljanje ogrevanja za prebivalce Šaleške doline od leta 2025 naprej. Z drugimi besedami, Teš zagotavlja okvirno 20 odstotkov elektrike, ki jo porabimo, a njegov izpad na trgu z električno energijo se lahko dobesedno čez noč nadomesti ali z drugimi viri, ki so na voljo ali z uvozom kot se že sedaj nadomešča ob izpadu ali nedelovanju zaradi tržnih planov oziroma vse dokler se ne zgradi dovolj novih elektrarn na obnovljive vire energije, je pa dejstvo, da čez noč ni mogoče najti novega vira ali dobavitelja toplote v lokalnem sistemu, ki sloni na ekskluzivnosti enega dobavitelja in je prilagojen na delovanje obstoječe termoelektrarne.

Minister Kumer je zato napovedal interventno zakonodajo. Imenoval je tudi delovno skupino in se javno zavezal k obveščanju javnosti. Absolutna prioriteta je torej rešitev vprašanja ogrevanja za 35000 ljudi v dolini. Verjamem, da bo o tem več govora na posebni seji, ki jo je sklicala predsednica odbora za naslednji teden. Ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov okrog slovenske termo divizije, pa velja oziroma je pomembno poudariti, da kljub temu v NEPN začrtana pot ostaja in je prava, je nujno potrebna in je ni potrebno korigirati, saj v tej fazi dokumenta niti ni možno, ker je v bistvu tik pred sprejetjem. Po dveh letih dela samo z doseganjem in preseganjem zastavljenih ciljev na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe bomo zmanjšali tveganja, ki so povezana s proizvodnjo elektrike v termo diviziji. NEPN mora zato čim prej sprejeti, pa tudi zato, ker je Slovenija že zamudila zakonski rok in je od Evropske komisije že prejela uradni poziv, da naj NEPN predloži do konca septembra.

Še nekaj odzivov glede prometnih vsebin. Dejstvo je, da na področju prometa nas čakajo veliki izzivi. Prometni sektor ni le eden največjih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, je tudi največji porabnik končne energije, skoraj v celoti slonimo na uvozu, ni sledil kakšni sami oskrbi, ki jo sicer na področju elektrike tudi brez TEŠ premoremo v večini primerov. Država si mora prizadevati res za učinkovito omejitev rasti prometa z osebnimi vozili na vseh ravneh, na vseh področjih, saj nam narašča število vozil pa tudi izdatki, ki so s tem povezani tako na individualni ravni kot na ravni gospodinjstva kot na ravni države. Nekaj bo treba spremeniti, po eni strani so ukrepi seveda zastavljeni spodbujevalno v smeri večje uporabe javnega potniškega prometa in tukaj bom res prosil, da strokovne sodelavce, da pojasnijo, kako na to sledi uporaba alternativnih načinov prevoza. E mobilnost ima svoj poudarek na NEPN. Imamo tudi destimulacijo rabe avtomobila, ker brez tega pač ne bo šlo. Ukrepov, ki so zajeti v NEPN še zdaleč to niso zgolj omejevalni ukrepi in v javnosti se pojavlja veliko zavajajočih informacij v zvezi s tem. V prvi, v prvi vrsti gre skoraj povsod pri spornih vprašanjih najprej za preučitev in šele nato, če bi se izkazali pozitivni učinki. NEPN usmerja v uvedbo, pa tudi ponovno poudarjam, NEPN ima usmerjevalno naravo, ne izvedbeno in ne tehnično podrobno. Poudariti je potrebno tudi, da se prometna politika ne izoblikuje zgolj na podlagi kratkoročnih ukrepov, kar lahko razumemo, da NEPN je glede na šestletno časovno dimenzijo. Zato obveščam oziroma opozarjam, da je v pripravi tudi nova državna celostna prometna strategija, ki je bolj dolgoročna in bo dokončno oblikovana v naslednjem letu, torej v letu 2025, in bo prešla podobno strokovno politično razpravo, kot jo je prišel NEPN. V tem dokumentu bodo načrtovalci lahko bolj podrobno začrtali določene dolgoročne cilje in ukrepe, ki bodo na to vplivali. NEPN le postavlja okvir in usmerja.

Spoštovani poslanci, danes smo s strani ministrstva in tudi pooblaščenega izvajalca tukaj na voljo, da vam odgovarjamo na vprašanja v zvezi z NEPN. Pomembno pa je, da se res osredotočimo na naše napore in vprašanja in delo. Na to, kaj bomo storili v naslednjih letih, torej do leta 2030. Naslednji NEPN se bo pripravljal že čez štiri leta in bo zajel obdobje do celotnega naslednjega desetletja, do leta 2040. Danes si pa moramo odgovoriti na vprašanje, kam naslednje leto, kam leto po tem in kam do leta 2030.

Predlagani sklepi za ministrstvo seveda niso sprejemljivi, se pa zavedamo potrebe, da morda vprašanje termo divizije naslovimo na ločenem srečanju z vami.

Pa če mi dovolite še malo pokomentirati nekaj slajdov, ki so bili predstavljeni. Zdaj, če začnem pri energetiki, spoštovani poslanec Rosec, jaz ne vem, kaj točno je vaše sporočilo iz slajdov, ali naj nehamo delati obnovljive vire energije ali naj nehamo delati razogljičenje. Saj je vaša Vlada sprejela in v Državni zbor poslala podnebno strategijo, NEPN glede tega sledi sprejeti veljavni podnebni strategiji in tudi ostaja relativno neambiciozen, ko pridete do obnovljivih virov energije. Do leta 2030 naj bi dosegli le 30- do 50-odstotno pokritost iz obnovljivih virov energije v proizvodnji električne energije. Mi imamo že danes cel kup enih držav v Evropski uniji, ki presegajo to, tako da te pretirane ambicioznosti pa res ne morete očitati iz NEPN, vsaj jaz je ne vidim. Jaz upam, da obstaja nek nacionalni konsenz za razogljičenje, da po poti razogljičenja moramo iti. To pomeni, da pač od tega okvira, ki nam ga je dala dolgoročna podnebna strategija, ne moremo odstopati, in ta prehod je postopen, saj to je že dolgoročna podnebna strategija napovedala in PEN to temu sledi, izvaja. Ta prehod bo trajal 30 let, vmes bomo imeli cel kup enih tehnoloških preskokov, vmes bomo imeli še en cel kup izzivov do leta 2050, tako da NEPN glede tega res ne more, mislim da se ne more mu očitati, da je pretirano ambiciozen, če ne drugega, v luči primerjav z drugimi državami članicami. Vemo, da vsaj na področju obnovljivih virov energije ostajamo v spodnji tretjini držav po ambicioznosti.

Kar se tiče dobrobiti gospodarstva, uvozne odvisnosti in zgodbe okrog termodivizije. Ponovno, mi ne živimo več s socializmou, mi smo v tržni ekonomiji, država ne more graditi elektrarn, ne more določati cene, TEŠ je pač na trgu, in če TEŠ na trgu ne more preživeti, na trgu pa ne more preživeti, ker gospodarstvo ni pripravljeno plačati cene, ki jo, stroškovne cene, ki jo TEŠ zahteva, ker je ceneje uvažati, država ne more prisiliti gospodarske subjekte, da plačujejo ceno, ki bi pokrila Tešove stroške in tukaj, to je pač, ne vem, saj pravim, res ne vem kaj točno je bilo vaše sporočilo.

Kar se tiče javnega potniškega prometa, bom seveda prosila tudi strokovne, strokovno podporo ampak jaz upam, mislim zakaj, da bom pokazala zakaj pri NEPN že, v vsebini NEPN lahko najdete cel kup enih ukrepov, ki naslavljajo javni potniški promet in ne gre samo za parkirna mesta in da, upam pa, da prepoznate, da različni ukrepi seveda naslavljajo različne skupine državljanov. Nihče nikjer ne piše, da se bo nekdo iz Murske Sobote moral v Ljubljano s kolesom peljati, lepo vas prosim, no. Že danes pač imamo, v Ljubljani živi četrtina prebivalstva in verjetno se lahko strinjava, da je v Ljubljani pa kolo sprejemljiva alternativa avtomobilu, in da je treba naslavljati, to je ena masa prebivalstva, ena masa državljanov, in te državljane je pa treba naslavljati tudi z ukrepi, ki vodijo to, da zamenjaš avto s kolesom, ampak bom tukaj res prosila, če mi dovolite, bi predala besedo predsedniku oziroma koordinatorju strokovnega konzorcija naših nacionalnih inštitucij, da poda mogoče nekaj odzivov, pa potem, če bo treba, še generalnemu direktorju. Gospod Merše, lepo prosim, če lahko pojasnite par stvari.