Hvala za besedo, predsedujoča.

Zdaj vemo, da je, pred nami je osnutek NEPN; vemo, da je to nek dolgoročni načrt, načrt oziroma usmeritev, usmeritev določenih aktivnosti države, kaj bo v prihodnosti. Tu sta dva vidika, eno je prometni vidik, drug vidik je energetski vidik. Mislim, da imamo na obeh dveh vidikih zelo pereča vprašanja in pa tudi potrebne odločitve v prihodnosti. Zdaj v gradivu, ki ste ga dobili, smo pač napisali neke glavne pomanjkljivosti, ki so po našem mnenju, bili pa smo mnenja, da je dobro, da se sestanemo, preden gre, preden ima ta osnutek NEPN na Vlado, skupaj s tistimi pripombami, ki so jih poslali, mislim podali ostali udeleženci oziroma v postopku in sem prebral neko krajšo predstavitev, tako ne bom se ponavljal s tistimi določenimi zadevami, ki so notri v gradivu, ker tisto ste si tako lahko prebrali, pa bi to malo šel samo malo, kako bi rekel, skozi. Pa bom najprej šel na promet, pa smo potem pri energetiki zdržali, ker tam bo malo, malo dlje.

Vemo, da smo priča vsakodnevni problematiki na cestah in vsa naša pričakovanja oziroma, saj to niso samo od danes, ampak že vseskozi so, po nekem učinkovitem javnem prevozu. Zdaj vemo, v tem trenutku, če se peljemo iz Maribora v Ljubljano, se moramo peljati še mimo Trbovelj, to je zelo pač tako bi rekel neka panoramska pot, ki pa ni primerna več tem časom in pa izzivom. Namreč veliko ljudi bi se dosti raje poslužilo, mislim poslužili nekega javnega prevoza, če bi bil to nek kvaliteten in primerljiv z avtomobilom. Vlagamo, smo vlagali, bomo vlagali v železnice, ampak nekih temeljitih sprememb ne bo. Se pravi, bo treba tudi slej ko prej doreči, kako ta promet izboljšati, učinkovitost in pa predvsem hitrost. Prav tako, ko pridemo v Ljubljano vidimo, da Ljubljana je takšna, kot je bila oziroma samo, da je pač gneče več. Ni nikoli bilo neke želje oziroma če je bila v preteklosti, neke želje po izgradnji podzemne železnice, te železnice najbrž ne bo tudi, najbrž tudi mi sami ne bomo čakali, pač takšen je pač trend. Gre se bolj v zapiranje prometa v mestih. Je pa ena možnost, ki bi pa mogoče lahko bila koalicija in ta vlada kaj naredila, in to bi bilo po našem mnenju decentralizacija. Namreč z decentralizacijo bi marsikateri problem mogoče bil rešen. Zdaj v predlogu NEPN-u zapisano, da se priporoča vožnja s kolesom v službo. Zdaj, nekdo, ki je v Ljubljani, to lahko izkorišča, ne more se pa kdo iz Prekmurja, pa iz Kopra, pripeljati s kolesom v Ljubljano. In če bi določene državne inštitucije, ministrstva, službe se selile iz, bi rekel iz centra Ljubljane periferijo, bi imeli manj gneče na cestah, s tem bi tudi imeli manj emisij, če gledamo ogljični odtis in pa tudi boljša, učinkovita izraba energije. In verjamem, da bi če bi mi šli v to decentralizacijo, ki pa mislim, da bi lahko ta vlada bila speljana, ki je imela moč, ker ima takšno večino v parlamentu, bi bil to en zelo dobrih ukrepov in bi tudi izdelovalci mogoče imeli kar manj težav oziroma tudi pripomb.

Tu, kot zdaj neki ukrepi, ki so noter iz NEPN-a na videu, so omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Zdaj ti ukrepi 30 kilometrov cone, to potem dobiš informacije, je to nekje več želja županov kot ministrstva. Zdaj, zakaj te cone? Mislim, da upam, da so ti, ki imajo željo te cone več, da so vzeli kakšno topologijo prometa, da se vidi ti učinki želeni, ko bo, ki se nameravajo sprovesti in kakšni bodo ti učinki? Zmanjševanje števila parkirnih mest. To ne vem, če kaj, ima to zdaj smisel. Namreč, ti z nekimi ukrepi kot zmanjševanje parkirnih mest, ukinjanje parkirnih mest za javne uslužbence, saj ti dejansko s temi ukrepi, dejansko ti ne stimuliraš nekaj, da bodo pač zaposleni se uporabljali javnega prevoza, če je pa tu ta neustrezen, ali so to vozni redi problem ali pa pač ali pa kaj drugega? Se pravi, največja je pa ta pripomba s kolesom v službo. Vem, da se dosti kdo tega poslužuje, ampak težko je po tistem, ko sem rekel, iz periferije priti v Ljubljano. In če bi to zadevo okoli decentralizacije prevedli bi imeli mogoče manj problemov in pa tudi manj zastojev in pa slabe volje zjutraj v službo. Moramo pa tudi vedeti, da vožnja iz Maribora ali pa mogoče celo iz Prekmurja v Ljubljano, da je utrujajoča in da tak delavec pride že v službo rekel malo utrujen in da bo mogoče manjši efekt. Pa bo več toliko v prometu.

Pa gremo na tisto tematiko, ki vem, da vsi čakate, to je energetika. Energetika, zdaj pred nami so nekje v prihodnosti odločitve. Vemo, da se bo slej ko prej zaprl premogovnik in pa Termoelektrarna Šoštanj, letnica, ki je trenutno v veljavi je 2033, je pa potem treba se najti, poiskati najboljšo rešitev, kako to energijo, ki prihaja iz tega bazena, nadomestiti. Zdaj, nekje se tu iz NEPN-a vidi, da se največ stavi na sterilizacijo(?), ki je po našem mnenju, je mogoče malo preveč ambiciozna. Ker vemo, moramo tudi malo razlikovati med, med samo pridobitev energije iz sončne elektrarne in pa, bi rekel, to obstoječo, ki prihaja iz tega šaleškega bazena, namreč, sonce vemo, da je podnevi, pa da tudi tisti zimski meseci so pač manj bogati s to energijo, medtem ko je ta energija, ki prihaja iz šaleškega bazena, zelo predvidljiva in tudi lahko zelo učinkovito regulirana, pa bom o tem malo pozneje, v naslednjem "slajdu".

Zdaj, mnenja smo tudi, da če bo preveč solarizacije(?) in da ne bo ta pogojena oziroma usklajena z nekim dobrim shranjevanjem, da zna biti tudi s tem veliko težav v samem energetskem sistemu. Včeraj je, mislim, da je bil en prispevek, ko je bil gospod Šolinc, direktor direktorata, je omenil, da pač je naša dobra situacija oziroma naša dobra, ne vem, kako bi rekel, lega, dobra strateška lega, da smo umeščeni med vse te, bi rekel, prenosne poti in da kljub temu, da bomo šli v večjo solarizacijo(?), ne bo problem to odvečno energijo evakuirati iz teh, bi rekel, elektrarn in tudi v primeru, če bo pa manko energije, bomo pa to energijo uvozili, se pravi, od nekod.

Zdaj na žalost Slovenija ni tako velika kot Rusija ali pa Združene države Amerike in če pri nas sije sonce, sije tudi bolj kot ne okrog naše regije in gredo pa države tudi, ne samo mi, tudi ostale v solarizacijo in je, najbrž smo se srečevali vsi z istimi problemi, kam s to energijo, če je bo preveč in ne bo možnost vso nekje ali porabiti ali pa učinkovito shraniti.

V NEPN-u je tudi napisano pač pričakovanje samozadostno, kako bi rekel, samooskrbe nekje do leta 2030 85 procentov in pa do leta 2040 100 procentov, ampak to se bolj gleda glede proizvodnje in pa porabe na letni ravni, mi pa vemo, da tudi dandanes nismo komplet samooskrbni, ker pač ti, ko imaš energije, pa če gledamo sonce, imamo, jo imaš čez dan, problem pa je to ponoči in pa problem bo tudi predvsem zimski meseci, ker zdaj pa vemo, da pač ima sonce, noči so daljše, dnevi so krajši in pa tudi efekt je slabši.

Vemo, da Evropa, je šla nekje v smeri zniževanja emisij toplogrednih plinov. Zdaj dve, bi rekel ta nemško francoski vlak se, eden se je odločil, da bo to, bi rekel, zmanjšanje odvisnosti od CO2 reševal z jedrsko energijo, Nemčija se je odločila za obnovljive vire energije in če pogledamo, je bila Nemčija še leta 2022 neto izvoznica, po ugasnitvi jedrskih elektrarn za zaprtje, je postala pa neto uvoznica. Tu se vidi ta trend, kaj povzročajo ti, bi rekel, obnovljivi viri, pač, da si pač odvisen, ker so tudi nezanesljivi in je to oziroma nezanesljiv…, nepredvideni so.

Tule, naslednji "slajd", tu se prikazuje poraba elektrike v Nemčiji in proizvodnja iz OVE. To je, gre za mesec december lanskega leta in vidimo na sliki, to so vrzeli. Nemčija stavi veliko na veter. Vemo pa tudi, nekje se pojavljajo pa neka obdobja, ko pa vetra ni in zdaj, mislim, da mora biti ta NEPN, ki bo sprejet na Vladi in potem v parlamentu, bi moral biti nek dokument, ki bo pa res pokazal, v katero smer mora iti in bi bilo zelo dobro in primerno, da bi bil ta NEPN, sprejet z nekim soglasjem in ne s preglasovanjem. In če pogledamo, kako Nemčija zapolni te vrzeli po energiji, je pa potem odgovor, tu in tu vidimo, tu imamo biomaso, ki ima še en delež, tu imamo rjavi premog, lignit in pa plin. Plin je tisti deležniki, ki lahko, bi rekel, najbolj hitro, imajo najhitrejšo odzivnost glede na spremembe ali vetra ali sonca, tako da pred nami najbrž niso ravno enostavna odločitev, ampak bo treba pogledati kateri scenarij in kateri je najboljši in tudi najbolj učinkovit na dolgi rok pa, da nudi nekje zanesljivo, bi rekel, oskrbo z električno energijo. Če primerjamo december 2023, kar se nam dogaja v Sloveniji, vidimo jedrsko energijo, to rdečo, tu je voda, potem je premog, tole oranžno je pa malo plin, tule gor modro so pa, je pa črpalna elektrarna, ki imamo žal v Sloveniji v tem trenutku samo samo eno. Imamo podnebni sklad, v katerega se priteka iz emisijskih kuponov za veliko denarja in bi lahko iz tega sklada, bi v preteklosti ali pa v sedanjosti že naredili tudi mogoče kakšno črpalno elektrarno več, ampak tu smo žal zamudili. Moramo pa še to pogledati, da tu je pač cela prešteta, cela jedrska elektrarna proizvodnja, ampak to je samo pol, pol je naše, pol jo gre na Hrvaško. In zdaj, ko to vidimo, smo mi decembra zelo zelo odvisni, se pravi, hvala bogu imamo neko konstantno to jedrska energija, potem je to, imamo hidroelektrarne, to je predvsem najbolj močna Drava in pa premog nas rešuje, da nismo odvisni od uvoza, in to vrzel, kako bomo mi to zapolnili, ali bo to za uvozom s kakšnim drugim virom, to je tisto vprašanje, ki mora v nadaljevanju ta NEPN dati, tudi podati neke jasne odgovore. Če pa kdo vpraša, kaj se tu dogaja, je to pač industrija, dejansko so prazniki, in če nimamo industrije, potem pa res ne rabimo imeti nekih, nekih dodatnih energije, ampak potem tudi proračun bo prazen, da to ni rešitev. Tule podatek glede proizvodnje lanskoletne energije, to je podatek iz Ministrstva za okolje, podnebne energijo in mi naš fokus na tem delu, 26 procentov pokrijemo trenutno iz Šaleškega bazena in ta bazen bo treba v prihodnje nadomestiti. S kom, s katerim virom, to je tista velika zadeva. Imeli smo lansko, lansko leto srečo, zelo dobra hidrologija, mislim da tudi letos zelo dobra hidrologija, tako da to je, imamo mogoče več sreče včasih kot pameti. Ampak saj pravim, izziv bo pa ta del, s čim ga nadomestiti, da bo nekje primerljiv tudi, bi rekel, razpoložljivost glede na razpoložljivost kot jo trenutno nudi obstoječa termoelektrarna v Šoštanju. To je struktura proizvodnje enega dne v Sloveniji, to je 27. avgust letošnje leto in tu se vidi, ne Krško pač v celoti, tu imamo vodo in kar se to vidi. Tu je pač, pride sonce, in da je to sonce trenutno lahko v tej zmogljivosti, ki so, lahko dobro kompenziramo enkrat z akumulacijo vode, drugič imamo pa to srečo, da imamo še v tem trenutku TEŠ, ki lahko tudi znižuje proizvodnjo, da se ta energija iz sonca res lahko samo porabi, pa da ne pride, bi rekel, do nekih nepotrebnih izklopov sončnih elektrarn. Zraven imamo pa tu gor rdečo, se vidi še dodatek plina, ker pač plin je pa tista zadeva, ki lahko trenutno špice pokrije in to je dober segment vseh deležnikov, če imaš nek takšen portfelj, je to zelo dobro, ampak vemo, da tega oranžnega počasi več enkrat ne bo in ga bo treba nadomestiti, da bomo lahko tole akumulira noter oziroma kaj drugega. Tule sem dal primer delovanja oziroma tule imamo, črno je poraba električne energije, tu so pa proizvodnja in namen tega slada je bil samo to, da se vidi, kako učinkovito lahko TEŠ gre, pokriva dejansko odzive iz omrežja. Te bele vrzeli, to so, to gre za dejansko / nerazumljivo/, vemo, da ta 15-minutni termini so zelo interesantni. Če dobiš ti nekje električno energijo ceneje po ceni, je pametno to energijo uvedeš, hkrati pa moraš imeti nek svoj vir, da ga lahko znižaš in lahko to energijo brez nekega, povzroča nekih stresov omrežja to pripelješ v državo, se pravi, tu, tu se zaenkrat lahko zelo dobro izkorišča ta dinamika oziroma razpoložljivost vožnje bloka 6 iz minimuma do maksimuma in pa tudi hidroelektrarne, ker pač ni smotrno niti ekonomsko upravičeno, da bi nekje zniževali jedrsko elektrarno moč; ta je najbolj primerna pa optimalna, deluje na polni moči vsaj takšna kot je v Krškem. Potem pridemo pa na mesec julij. / pokaže zboru/ To vidite, 23. leto, to lansko leto govorimo in tu se vidi, koliko je naša poraba, črna špica, tole vse ostalo se pa vidi, da je pa to več kot poraba, se pravi, in to je tudi, lahko vidimo, od kod dobiček HSE za lansko leto, ker mislim, da je bil nekje 390 milijonov plus tega, mislim, da je tudi odplačal ves tisto dokapitalizacijo iz SDH okrog 500 milijonov. Tako, da je izplen te energije, bi rekel zelo dober, kar se tiče podatkovno, ampak spet vidimo, da tudi ta energija iz Šaleškega bazena ni nek, bi rekel, predraga oziroma da se da tudi iz tega bazena nekaj dobiti vsaj v tem trenutku, kar ga še imamo. Prav tako imamo tudi avgust, ko se točno pozna vpliv pač teh kolektivnih dopustov, koliko energije Slovenija izvaža, / pokaže zboru/ da je bo, pa to govorimo o neki kvalitetni energiji, zdaj jo bomo lahko za isto, mislim isto dobičkonosni z nekim drugim virom, je to vprašanje, na katerega bi NEPN mogel tudi odgovoriti kako in kaj. To so projekcije proizvodnje in porabe po NEPN do 2050. / pokaže zboru/ Zdaj želja je, da bi se ta del, ta letnica, ki je nekje tu 2033 postavljena, da bi se ta letnica premaknila nekje proti, ne vem, 2026, 2028 in, se pravi, če že, se pravi, bo to energije premalo in če pogledamo tu, dokler je še TEŠ noter, tam v letu 2032, imamo pet teravatnih ur manjka. Če to prestavimo prej zapiranje, bo to, bo se ta osem teravatnih ur pomanjkanje prestavil že do sem, to bo šlo še pa samo navzgor. In mi imamo nek problem, kako to veliko količino energije nadomestiti. Ali bomo to šli z uvozom, pa bomo rekli, če smo, tako kot je enkrat dejala na enem odboru gospa sekretarka, saj če smo odvisni sto procentno od naftnih derivatov pa od zemeljskega plina, ja bomo še pa odvisni tudi od uvoza električne energije. Zdaj, ali je to pravi, pravi odgovor ali ne, to jaz nisem takšen strokovnjak, ampak misim, da mora NEPN tudi na to podati nek odgovor. Če bomo imeli od tega, bi rekel, državljani in državljanke plus v denarnicah in gospodarstvo plus v denarnicah, pa dajmo rajši uvažati, če bi imeli pa minus pa ne bo te energije na voljo, je pa to težava. Večkrat se tudi govori, še bom to ponovil, da se imamo srečo, ker smo dobro vpeti v to energetsko omrežje, in to srečo res imamo, ampak ta sreča nas spremlja tako dolgo, dokler ni problemov; ko se pa pojavljajo problemi, pa vemo, da vsak najprej poskrbi zase. To je tudi na eni od okrogli mizi povedal direktor Elesa gospod Mrvar, je rekel, ni problema nam uvoziti električno energijo, manko, bom rekel, to smo dokazali tudi leta 2022, ko je bil TEŠ in NEK iz obratovanja, je rekel, ampak tedaj smo imeli srečo, je rekel, če pa pride do neke, nekega pomanjkanja in pa zima, je rekel o tem, potem je pa tu problem, ker vsakdo, vsaka država najprej poskrbi zase, je rekel, in potem od tistega skupnega zelo opevanega evropskega trga, je rekel, ostane zelo malo oziroma skoraj nič. In to je tisto tveganje, ki mora biti tudi v, bi rekel, vključeno v samo našo strategijo NEPN. Zdaj tu se vidi tudi, da se načrtuje delež, večji delež sem pač neki prirast vetrne energije, ampak to šele po letu, ta 2035. Imamo pa zdaj, če malo beremo, pa odzive javnosti, pa vseh teh deležnikov največ nasprotovanja je postavljeno vetrnih elektrarn, da je to. Kakšni so to razlogi, je to preblizu naselja ali je to kakšen drug razlog ali je to mogoče kak vodovarstveni vir? Ampak tu mislim, da bomo imeli z vetrnimi elektrarnami v prihodnosti veliko, veliko težav z umeščanjem. Če pa smo prej pogledali, pa ravno Nemci stavijo največ na veter oziroma tudi največ izkoriščajo ne toliko sonca, mi smo šli pa, glih gremo po projekcijah največ na sonce. Se pravi, tu, ko pa sonca ni, potem pa kje smo oziroma kje, od kod bomo dobili to pokritje te energije? To je tisto, mislim, da ključno vprašanje. Ali bomo imeli toliko hranilnikov, da bomo lahko višek shranili in ga potem uporabili v nočnem času? Pojavlja se pa vsekakor problem v jeseni, v zimskem času, ko bo tudi te energije, če bomo šli v organizacije, bo bistveno premalo. In bomo zelo uvozno odvisni. Ko si pa enkrat uvozno odvisni, potem pa cene, na cene, bi rekel, nimaš toliko sam več vpliva, ampak ti ga bolj dirigira trg oziroma prodajalci. In to so tiste ključne zadeve, ki jih vidimo, da bi moral NEPN podati odgovor. Tule so prikazane konične porabe električne energije v zadnjih desetih letih. Zdaj, zakaj to kažem? Namreč, če pa gledate, kdaj je bila največja poraba, to je, se vidi, bolj kot ne to pozimi oziroma to imamo, še enkrat, marec, dnevi in zakaj to govorim pa zraven so še ure? Namreč, če bomo mi šli v neko zelo povečanje proizvodnje, proizvodnih kapacitet sončnih energij, brez nekih hranilnikov zadaj, bomo imeli te konice mi presegli. Ker mi govorimo o tam inštalirani moči nekje več kot 4000 megavatov sončnih elektrarn in potem je to, bi rekel, kar dva. In če ne bo nekih ustreznih hranilnikov ali bomo mogli, ali bomo mogli to zadevo pač kontrolirati za oglaševanje? Ampak problem je pa to, da te konice se pojavljajo, sem pozabil poudariti, pozimi mi bomo imeli pa največjo proizvodnjo v letnem času, zato bo tisti fokus še večji. Se pravi, tam imamo, nimamo takih špic kot so, so mogoče kaj, da več, to pač nimam teh podatkov, so pač podatki, ki so na razpolago bili in to je tudi en tak velik izziv. Mi gremo v neko hitro, intenzivno solarizacijo. Od zadaj pa smo v zaostanku z nekimi hranilniki, ki vemo, da ne moremo hitro zgraditi. Pride pa do tega, da pač tisti, ki ima denar bo kupil veliko, veliko baterijo, kupoval bo od sistema energijo, ki bo imel viška po nizki ceni, potem bo pa se nazaj to energijo prodajal v sistemu po dosti višji ceni in tu mislim, da mora tudi država malo pogledati, da nasploh v dobrobit gospodarstva in pa državljanov. Ne pa na interese mogoče samo nekih ljudi, ki pač imajo denar. Bodo pa izkoristili, izkoriščali lahko našo nespretnost, ker so mu mogoče pretirano podali v neko zadevo brez nekih ustreznih adekvatnih rešitev glede hranjevanja. Zdaj, tisto, kar je včeraj gospod Šulinc povedal, - vsaj jaz sem tako razumel -, da se lahko viški avtomatsko transportirajo pač, izvaža v druge države, da je samo vprašanje, po kakšni ceni. To je vedno tisti, tisto vprašanje. In tudi manko se vedno vprašaš, po kakšni ceni bo ta manko potrebno plačati. Nenazadnje se moramo spomniti leta 2022, ko je prišlo do energetske krize in smo v tem sklicu, je bilo v tem Državnem zboru podano poroštvo za nakup električne energije in plina, mislim, da bo okrog cela 1,8 milijarde, zdaj ne vem točno, koliko je bilo tega poroštva izkoriščenega. Ampak potem se tu zgodi lahko nam nekaj nepredvidljivega. Seveda ne moremo mi vplivati na neke izredne dogodke kot so vojne ali potres, ampak moramo pa se po mojem vedenju pa po mnenju naše stranke na to ustrezno pripraviti. Imeti čim več odgovorov, še vedno te lahko nekaj preseneti, ampak več ljudi več veš. Mislim, da mora biti, za to sem prej poudaril, da bi moral biti NEPN sprejet z nekim čim večjim soglasjem in ne s preglasovanjem, ker to je namen, ker če bomo delali, vsaka vlada svoj NEPN, potem mislim, da ne bomo prišli nikamor, bomo stopicali na mestu, konkurenca nas pa prehiteva, ne po levi, ampak po desni strani, po makadamu, so hitrejši od nas, ko se mogoče lažje in konkretneje govori o nekih konkretnih ciljih, ker to pač mislim, da prihodnost energetike je naš neki skupni filroški(?) vbistvu bo treba pač nekaj doreči, kam, kako in na kakšen način, da bomo prišli do nekega cilja.

Zdaj, predlog naših sklepov je, da je, prvi sklep tako vsi poznate, ta sklep smo že imeli predstavljen na tem odboru v začetku poletja. Žal ni bil sprejet. Mi še zmeraj malo to obžalujemo, ta sklep. Mislim, potem smo ta predlog sklepa oziroma dali priporočila Vladi, da naroči izdelavo te študije. Mi s to študijo bi lahko tudi, ne glede kakšne zaveze daje Evropska komisija glede zniževanja ogljičnega vtisa in ostalih zadev, bi nam bila ta študija mogoče tudi zelo dobrodošla, da bi lahko tudi pokazali, kje imamo mi naše težave in bi lahko, če imaš težave, pač pričakuješ, če nekdo od tebe zahteva, da ti narediš neke ukrepe, izvedeš, ko boš imel ti težave zaradi tega, da dobiš nekaj, bi rekel, neka nadomestila oziroma neko denarno pomoč. Na tej študiji, da se tako izogibamo meni ni ravno, pač, mi ni poznano, zakaj, ker dala bi veliko odgovorov, to, da slišim, ja, saj to študijo bi naredili, bi lahko naredili tudi izdelovalci NEPN-a, ampak, potem bi prišli mogoče pa v kontra s svojimi nekimi pač mnenji v sami izdelavi samega NEPN-a. To, jaz to ne poznam, to so bila neka, ulične govorice, ampak mislim, da bi bilo to dobro imeti to študijo in s to študijo nekje tudi, tudi potem zagovarjati oziroma izpogajali kakšne boljše pogoje v sami Evropi.

Zdaj drugi sklep, ki ga predlagamo: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da se v okviru NEPN definira tudi posledice tako drastičnega dviga deleža sončne energije, kot ga predvideva NEPN". In razlogi so bili podani notri že prej v sami predstavitvi. In pa seveda ta sklep glede prometa: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da se v okviru NEPN na področju trajnostne mobilnosti in prometne politike, določijo ukrepi, ukrepe, ki sledijo optimizaciji v prometu."

Mislim, da so tu, pač, to je nekje naš pogled, naše videnje, glede tega NEPN-a. Zdaj, če se NEPN tako mudi, dostikrat dosti katero zadevo smo tudi zamudili in tudi če bomo slučajno prekršili rok oddaje tega NEPN-a, boljše, da zamudimo za en mesec, ko ga pa damo en mesec prekmalu, pa vidimo, da ga bomo mogli potem v prihodnosti popraviti oziroma bomo rekli, škoda, da nismo to upoštevali, ker pač dokument je nekje dober, ampak te pa te pomanjkljivosti smo prezrli. Tako in menim, da bi res, kot sem že prej dejal, da bi bilo dobro, da je ta NEPN na koncu neko soglasje, če bo pa preglasovanje, potem pa to ne vem, ali je to usmeritev, usmeritev za naprej naše države, ne glede na to, ne glede na to katera vlada pač je na oblasti, ampak NEPN mora biti neodvisen, ne glede na to katera, katera opcija vlada oziroma kdo je opozicija, ampak mora biti neko dolgoročno vodilo, kako naprej in kako nekaj doseči, neke maksimalne učinke, ki bodo v dobrobit za vse naše državljane in državljanke, pa tudi gospodarstvo.

Namreč, če bomo šli z neko nespametjo, nas lahko čaka, da se bo tudi to vrnilo nazaj kot neko pešanje gospodarstva, kaj takega, ampak saj pravim, mi smo ta sklic naredili, ker mislimo, da je dobro, da je bil sklic narejen prej, preden gre ta zadeva na Vlado, da se še mogoče prej pogovorimo, kje so pomanjkljivosti oziroma se ti le nekje ustrezno reagirajo, če pa, če bo volja, če pač volje ne bo, pa tako imate vso moč vladajoča koalicija in ga lahko tako NEPN sprejmete, jutri, pojutrišnjem, tako, da ni problema, ampak toliko z naše strani. Hotel sem biti konstruktivni in pa, bomo pa videli, kaj bo.