Hvala, predsednik.

Spoštovane kolegice in kolegi, minister, državni sekretarji, predstavniki Zpiza, vsem skupaj lep pozdrav!

Uvodoma se pridružujem oceni, da zavod s svojim delom izpolnjuje vse tisto, čemur je bil pravzaprav namenjen. Hkrati bi izkoristil ta uvod tudi za, če znamo po tej družbi včasih največkrat kritizirati, je prav, da včasih tudi pohvalimo, in mislim, da si Zpiz zasluži pohvalo za delo v preteklem letu, ker ste poleg vseh kadrovskih težav, s katerimi se soočamo ne samo na Zpizu, ampak tudi povsod po Sloveniji, vsi iščemo kadre, da ste kljub eni kopici novih zadolžitev, ki ste jih dobili, da ste te tudi uspešno sprovedli v praksi. Lepo je brati včasih ta poročila, dokumente, iz katerih izhaja v tej državi tudi kaj dobrega.

Z veseljem sem bral letošnje poročilo, ki je poleg tega, da je obsežno, tudi človeku, ki je laik, ki ne pozna tega pri nas kar zakompliciranega sistema, ti da kar kopico enih dobrih, zanimivih podatkov. Toliko okrog uvoda.

Veseli me, da je seveda vse to, kar se tiče finančnega poslovanja zavoda, da se vsi skupaj zavedamo, da je to posledica visoke gospodarske uspešnosti, seveda rekordne zaposljivosti. Mislim, da je bilo celo, da je uvodoma eden od kolegov omenil, da smo imeli tudi mesec, ko smo imeli preko milijon zaposlenih. Skratka, neki pozitivni trendi, ki seveda se odražajo tudi v poslovanju ZPIZ oziroma zagotavljanju sredstev za izplačila. Posledično seveda je zaradi te visoke zaposlenosti tudi bil delež prihodkov, ki jih dajemo iz proračuna, v lanskem letu manjši, z 12 skoraj malo manj kot 11 procentov. Nenazadnje to je precej pomembno, da nam lahko ostanejo sredstva iz proračuna tudi za druge potrebe oziroma za razvojne načrte te države. Tisto, kar je iz poročila tudi, se bom najprej lotil teh zadev, ki se mi zdi, da so pozitivne, pa da je prav, da jih omenimo. Nenazadnje so zanimive tudi za državljanke in državljane te Slovenije, zato bom morebiti kakšno zadevo tudi ponovil. Tisto, kar je, se mi zdi, da en ugoden trend, je tudi zviševanje povprečne starosti, ko se zaposleni upokojijo. Tako da so se ženske v lanskem letu upokojile stare povprečno 61 let in osem mesecev, moški pa skoraj 63 let, tako da je povprečna dopolnjena pokojninska doba žensk ob upokojitvi v letu 2023 znašala 38 let in deset mesecev, pri moških pa 38 let in pet mesecev.

Tisto, kar mislim, da je direktor ZPIZ omenil, je tudi še vedno ugoden podatek o razmerju med številom zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, ki je v letu 2023 znašal 1,57 in je tudi, mislim, eden najvišjih, če ne celo najvišji v zadnjih desetih letih. Tisto, kar je tudi seveda za državljanke in državljane pomembno, je tudi podatek, da se nadaljuje trend podaljševanja povprečnega obdobja uživanja starostne pokojnine, ki se nekako vleče od leta 2014 do, tudi v lanskem letu smo bili priča, to pa je, da so ženske v povprečju pravico do starostne pokojnine uživale skoraj 26 let. Leta 2014, če omenim, je bil ta, je bila ta doba uživanja pokojnine 23 let, moški pa v lanskem letu 17 let in deset mesecev, leta 2014, se pravi, dobrih deset let nazaj, pa 16 let in 11 mesecev. Se pravi, da to vse skupaj daje tudi neko sliko, se mi zdi, da neke zdrave družbe del tega tudi povezujem, da imamo relativno urejene tudi sisteme, ki jih tudi kritiziramo, največkrat, naj si bo od zdravstva, ki definitivno ima kakršnokoli je, z vsemi težavami, tudi pripomore k temu, da s svojimi storitvami pripomore k temu, da se nam podaljšuje življenjska doba, kar je seveda tudi ena izmed dobrih stvari.

Tisto kar me posebej veseli je to, da ugotavljam, da ukrepi, ki smo jih sprejeli v preteklosti, dajejo rezultate in se zrcali tudi v tem poročilu. Če samo omenim, ko smo sprejeli zakon oziroma to spodbudo za podaljševanje vključevanja v delo s temi 40 oziroma 20 odstotki starostne ali predčasne pokojnine, se je v lanskem letu z dobrih 12 odstotkov povišalo to in imamo že preko 18 tisoč uživalcev, kar je 58 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju, kar mi je bilo malce čudno, ampak je direktor ZPIZ prej pojasnil seveda, da je to razmerje med številom v javnem sektorju, to. Zakaj je pomembno, da imamo ta stabilen sistem, seveda da nam blagajna deluje, da nas morajo taki rezultati veseliti, to je predvsem dejstvo, da imamo že 30 procentov naših prebivalcev odvisnih od teh prejemkov, se pravi, da se ta trend se celo povišujejo, tako da bo potrebno po mojem pri tej reformi, ki se napoveduje, predvsem razmišljati o, prvo kar je tisto, kar jaz mislim, o tem, da bomo zagotavljali pokojnine s katerimi se bo dalo preživeti, dostojno preživeti, in pa seveda, da bo to blagajno zmogla. Ampak to, kot je napovedal minister, kaj več v naslednjih mesecih, tako da se že veselim tudi te razprave.

Eden izmed takih ukrepov, ki pa je bil tudi že danes omenjen, ki je tudi dal rezultate in tu kar lepe je študentsko delo. Jaz sem gledal te prihodke, ki ste jih omenili, da je bil lansko leto prispevek teh opravljenih ur enakovreden, prispevek od 23 tisoč zavarovancev, je zanimiv podatek in pa nenazadnje tudi 53 milijonov in pol sredstev je bilo iz tega naslova priteklo tudi v blagajno. Zdaj, da ne bo kdo očital, da še kakšna beseda je bilo za pohvaliti, sem res vesel tega poročila. Da pa ne bom samo hvalil, morebiti še kakšno zadevo, ki se mi zdi, da imamo še kar nekaj za postoriti, to je, da je dokaj manj ugoden podatek, ki se nanaša na razmerje med povprečno starostno pokojnino ter povprečno neto plačo, ki je v lanskem letu znašala tam okrog 65 procentov, leta 2022 pa 67 procentov. To razmerje med povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih delov pokojnin in pa delnih pokojnin z dopolnjenimi 40. ali več leti pokojninske dobe in povprečno neto plačo pa 71 odstotkov. Če poenostavim, kaj to pomeni? To pomeni, da rast pokojnin zaostaja za rastjo plač, kljub temu, da se upokojenci v končni fazi soočajo z enako rastjo življenjskih stroškov kot vsi ostali. To se mi zdi, da je podatek, ki tudi pove svoje. Nenazadnje se na nas poslance obračajo generacije ki, mislim da je predstavnik Državnega sveta že omenil, ki so se upokojevale v obdobju, ko so imele 57 procentno osnovo za izračun pokojnine. Jaz sem že poslušal te odgovore direktorja Papeža okrog tega tolmačenja ki, če strnem, nekako trdijo, da po simulacijah, ki so jo naredili, da niso tukaj ne vem kakšna oškodovanja. Jaz moram reči, da sem že dvakrat to poslušal, popolnoma tega ne razumem, še težje pa to, ljudje, ki so zapadli v ta, je danes težko jim razlagati. In večinoma pisem, kar se tiče okrog pobud, ki jih dobivamo, se nanašajo na ta, na to generacijo, ki se bo upokojevala v tem obdobju. Tisto, kar, na kar opozarja, tudi nenazadnje diskriminatornost, moški, ženske različne, moški 57, ženske 65 %, to se pravi zadeve, ki se mi zdi, da imajo nekaj, da pijejo vodo, da je nekaj tudi na tem. V kolikor se bo dalo, jaz predlagam, da tudi ta vprašanja v bodoče še tudi odpremo.

Zdaj, če počasi zaključim, imamo stabilen sistem, ki je izredno pomemben za 30 % prebivalcev Republike Slovenije, sistem za katerega stoji tudi država s temi garancijami. Nas pa lahko žalosti dejstvo, da imamo pa kljub vsej, nisem nič govoril o višini, o višini pokojnin, ki je seveda ena izmed pomembnih, najbolj pomemben podatek skoraj za upokojence, ki je pa že nekaj bilo predhodnikov to omenili, ampak podatek, da imamo pa že preko 200 tisoč upokojencev, ki kljub temu s temi prihodki živijo pod pragom revščine, pa seveda ni dobro. To je tudi ena izmed zadev, ki jih moramo pri naslednji pokojninski reformi odpreti. Kje imamo po mojem rezerve, v katero smer lahko gremo? Če se gremo samo okrog nas, pa ne vem, najsibo to sosednja Avstrija, mi smo imeli delež skupnih odhodkov, predstavlja 11,26 BDP, delež odhodkov za pokojnine pa 9,55. Zdaj, če imam prav podatek, da ima sosednja Avstrija tam okrog 13, 14 % BDP namenja, seveda namenja za višje procente, ampak za tudi višji standard. Pri njih imajo 80 % pokojninske osnove, ki se upokojiš, ne, pri nas smo šli zdaj na teh famoznih 63. Nemčija, če pogledate, tudi podobne zadeve. Tako da ob dejstvu, da se staramo, da smo starajoča se družba, kar je seveda fajn podatek, bomo morali poskrbeti, da bo ta družba tudi, bi rekel, ta del svojega življenja tudi dostojno preživela z nekimi rešitvami, ki po mojem razen tega, da bomo šli ob tem večanju v višji delež izdatkov iz tudi iz proračuna, po mojem bo težko kaj iz drugih virov glede na to, da nimamo ne nafte ne plina, bi se morali verjetno v tej smeri pogovarjati.

Toliko zaenkrat, hvala lepa.