Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani minister s sodelavci, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z ekipo in seveda tudi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Državni svet se je s poročilom zavoda za leto 2023 seznanil na 17. seji 15. maja letos, predhodno pa tudi na Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide na svoji 27. seji 9. maja. Poročilo smo ocenili kot kakovostno, dobro strukturirano, pregledno, informativno, predvsem pa zelo uporabno, saj poleg pregleda trenutnega stanja v sistemu ponuja tudi dobra izhodišča za pripravo že napovedanih sprememb zakonodaje na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja.

Na podlagi poročila ugotavljamo, da je ne glede na dolgoživost naše družbe, finančna slika pokojninske blagajne v letu 2023 bila spodbudna, kar je med drugim zagotovo posledica višje stopnje gospodarske aktivnosti in posledično delovne aktivnosti prebivalstva. Z veseljem smo se seznanili tudi z nekaterimi spodbudami in trendi v letu 2023, na primer s podatki, da cirka 21 tisoč zavarovancih, ki ostajajo delovno aktivni, tudi po doseženih pogojih za starostno upokojitev. Na to odločitev po oceni komisije v veliki meri vplivajo finančne spodbude za nadaljevanje delovne aktivnosti, v okviru 40 odstotkov starostne pokojnine oziroma 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine ter z njima povezani dodatki bonusi v obliki povečanja odmernih odstotkov. V določeni meri pa je to zagotovilo tudi posledica spremembe v strukturi delovnih mest, ki v veliki meri niso več tako delovno intenzivna, kot so bila včasih.

V razpravi smo se dotaknili tudi vprašanja primerljivosti višine pokojnin in odmernih odstotkov pri upokojevanju različnih generacij in s tem povezanimi pogostim občutkom nepravičnosti pri tistih, ki so imeli smolo, da so se upokojili v času, ko za to niso bile najbolj ugodne razmere. Kot ste že danes slišali, je tudi nam predstavnik zavoda pojasnil, da v družbi v zvezi s tem vprašanjem prihaja do napačnih interpretacij. Odmernih odstotkov iz različnih obdobij naj se namreč ne bi dalo kar tako primerjati med seboj. Prav tako je trenutni odmerni odstotek, četudi je po številki nižji, za zavarovance bolj ugoden kot pred leti.

Hkrati pa odmerni odstotek ni edini element, ki vpliva na višino odmerjene pokojnine. Pomemben element predstavlja tudi pokojninska osnova, ki je trenutno določena zelo ugodno. Velik vpliv na višino odmerjene starostne pokojnine imajo tudi vsi bonusi, ki jim omogoča trenutni sistem. V razpravi smo izpostavili tudi povečano število izvedenskih, izdanih izvedenskih mnenj v primerjavi z letom 2022, pri čemer nas je zaskrbelo, da duševne in vedenjske motnje predstavljajo kar 10,8 procenta vseh bolezenskih stanj, na podlagi katerih zavod poda oceno invalidnosti. To nas mora kot družbo resno skrbeti. To problematiko bi bilo treba bolj aktivno naslavljati, na kar smo sicer v Državnem svetu opozorili že večkrat. Z vidika spodbujanja delovne aktivnosti posameznikov smo razpravljali tudi o možnosti, da bi se tistim samostojnim podjetnikom, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, tako imenovani popoldanski espeji, navedeno aktivnost štelo v pokojninsko dobo. Pri tem smo bili seznanjeni, da za to trenutno ni pravne podlage, saj v primeru tako imenovanih popoldanskih espejev plačuje pavšalni prispevek za primer poškodbe pri delu, poklicne bolezni v višini 8,85 odstotka in ne prispevek za pokojninsko zavarovanje zavarovanca.

Razprava je tekla tudi o kadrovskem načrtu zavoda in ustreznosti povečanja števila delovnih mest za 15 oseb v letu 2024, predvsem v zvezi s predvideno razbremenitvijo invalidskih komisij zaradi predvidenega prenosa nalog za izdajo oceno upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo v sistemu dolgotrajne oskrbe. Podrobneje pa ste tudi slišali iz poročila generalnega direktorja.

Skratka, spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni, toliko na kratko z naše strani in hvala za pozornost.