Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Kot je minister že rekel, da bom jaz bolj podrobno, ampak spet ne prepodrobno, ker bi bilo dejansko predolgo. Se pravi, najbolj intenzivno je obravnavano na vsakoletni seji Sveta zavoda konec februarja, tako da kakšne številke morda bom ponovil, pa če so dobre številke, jih je tudi, če se dvakrat sliši, ni nič narobe.

Zavod je tudi v letu 2023 zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, saj je vse leto posloval likvidno. Da je zavod v letu 2023 vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev, rešil opravljanja oziroma opravil največje število zahtevkov in storitev v zgodovini zavoda, več kot 534 tisoč, ter učinkovito sledil zavodovi viziji, Zadovoljna stranka, zadovoljna javnost, zadovoljni zaposleni, izrekam veliko zahvalo vsem zaposlenim v zavodu. Poslovno leto je zavod sklenil z zakonskimi zahtevami, se pravi izravnanimi prihodki in odhodki, dobrih 7,1 milijarde evrov, kar je, ki so za 0,5 odstotka oziroma 38,4 milijona višji od načrtovanih v finančnem načrtu. Zelo pomembna je struktura prihodkov, kjer se je v strukturi prihodkov delež prispevkov povišal za 2,34 odstotne točke na 82,7 in je najvišji po letu 1996, ko se je dvakrat prispevna stopnja delodajalcem znižala iz 15 pa pol na 8,85. Samo za primerjavo, v najslabšem letu, ko je bilo leto 2013 čas krize je bilo samo 66,1. Posledično so tudi transferji nižji. V letu 2022 je bilo 80,4.

101 milijon manj je bilo treba sredstev iz državnega proračuna kot je bilo načrtovano, skupaj milijardo 69 milijonov, kar je za 37, dobrih 37 milijonov manj kot v preteklem letu. Odhodki 99,3 odstotke odhodkov, gre za pokojnine, prispevke za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic, transfere za zagotavljanje socialne varnosti ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Se pravi največji delež je za pokojnine 84,7 odstotka in 7,4 odstotka za prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavod je že tudi večkrat predlagal, da bi lahko to šlo direktno iz proračuna na zdravstveno blagajno, ne pa dejansko preko pokojninske blagajne.

V BDP je tudi pomembno, tudi v luči nove priprave za novo reformo, kakšen je delež skupnih pokojnin v BDP. V letu 2023 11,26 odstotka, za vse odhodke v enem letu prej 11,77, se pravi več. Za pokojnine 9,55, eno leto prej 9,89. Obveznost proračuna v lanskem letu 1,69 v BDP, eno leto prej 1,94. Dve dolgoročni pomembni finančni naložbi imamo v zavodu, se pravi Zavarovalnica Triglav v višini vrednost 271 milijonov 900 tisoč pa v nepremičninski sklad, skoraj 105 milijonov. Zavarovalnici, je bilo že omenjeno, ampak vseeno, še zgodovinske številke preko milijona v povprečju 999 tisoč. Ostalo je pa že minister povedal. Začasno in občasno delo dijakov in študentov. Pomembno področje, morda celo bolj pomembno kot je bilo takrat, ko je bilo uvedeno 1. 2. 2015. Lansko leto je bilo vključenih preko 100 tisoč dijakov in študentov eno leto prej blizu 98 tisoč. Povprečno vsak tak študent ve dva meseca 2,3 dni pokojninske dobe. Če preračunamo na celo leto, se pravi jih je bilo preko 23000 v letu 22 preko 21 tisoč. Ni zanemarljivo, 84 milijonov sredstev se nateče. pa skoraj sedem milijonov več kot eno leto prej. Mogoče samo, zakaj sem rekel, da je zelo pomembno? Mladi so vključeni že v obvezno zavarovanje, ko gredo v zaposlitev in si dajo izpis dobe in imajo eno, dve leti dobe, jim ni več vseeno za sistem, ker so že za njega plačevali. Ta generacija po 2015 se bo, ko se bo upokojevala, se bo nekje od dve do pet let prej upokojila kot generacija, ki je pred tem v času krize, ko se je pozno zaposlilo in še ni bilo tega inštituta. Niso pa zanemarljiva tudi sredstva. Če primerjamo, 84 milijonov v primerjavi s 65 milijonov, ki jih pridobimo iz sklada, je teh sredstev več. Povprečno število uživalcev pokojnin je zelo pomembno, da je čim večje število zavarovancev, na drugi strani ne bom rekel, da je čim manjše število upokojencev ampak bomo rekli, da je ustrezno število upokojencev. 635 tisoč 12 je bilo povprečno 1,1 odstotka več kot v letu 2022, stopnja rasti je višja kot v preteklih osmih letih, pa enaka kot 2014. Bi rekli zakaj v letu 2023? Veliko moških je čakalo upokojitev v letu 2023, ker se je odmerni odstotek dokončno dvignil na 63 pa pol in je marsikdo potem tudi počakal. Razmerje je bilo rečeno, da ostaja enako, 1:1,57. Najslabše je bilo v letu 2013 1:1,38, takrat so bile že napovedi, da bomo kmalu na 1:1, ampak vidimo, da je situacija ugodna. Največ je uživalcev starostne pokojnine, 75,6 odstotka uživalcev invalidske 11 odstotkov. Žensk je 49,6 moških, 50,4 odstotka pri starostnih pokojninah. Pred enimi šestimi leti je bilo pa žensk več kot 50 odstotkov. Pomembno je tudi delež v številu prebivalstva. Če pogledamo statistični podatek za september 2023, je bilo 2 milijona, 123 tisoč prebivalcev je že 30 odstotni delež. Če pogledamo 50 let nazaj, zadnjič smo eno delali, je bil ta odstotek delež upokojencev v številu prebivalcev nekje 11 odstotkov. Se pravi, tukaj je ta struktura pa bistveno drugačna. Zelo pomembno, se pravi pomemben inštitut je 40 odstotkov starostne oziroma 20 odstotkov starostne pokojnine, pa nekaj jih je še predčasne. Jih je bilo v povprečju v lanskem letu 18372, konec leta jih je bilo 20713, v letošnjem letu jih je manj kot sem rekel, čakali so tudi potem, da so se pa v letošnjem letu pa upokojili v 2024, ker je bila pa, bomo rekli, več kot za 4 odstotke ugodnejša upokojitev, ali si se upokojil v začetku leta ali si se pa v lanskem letu upokojil. Žensk je 8862, 11851 moških, od tega jih je iz zasebnega sektorja 57,8 odstotkov, 41,9 iz javnega sektorja. Zdaj boste rekli, ja, smo pa mislili, da je iz javnega sektorja pa več, da jih ostane. Moramo pa gledati strukturo, da v javnem sektorju je recimo 170000 zaposlenih, v realnem sektorju pa recimo 700000 in je delež tistih, ki ostanejo iz javnega sektorja višji. Povprečna starost, je že minister povedal, povprečna pokojninska doba novih uživalcev pokojnin za ženske 38 let pa sedem mesecev, kar je štiri mesece več kot v preteklem letu, moški 37 let pa 11 mesecev, 11 mesecev več kot v preteklem letu. Da ne bo zavajajoče, v letnem poročilu so še začasni podatki, jaz pa že dokončne podatke govorim, ker tam je bilo čez eno leto. Zakaj tako visok porast pri moških, kot sem takrat rekel, zakaj več upokojitev v letu 2023 - čakali so na 63,5 odstotka. Zelo pomemben je tudi podatek, koliko se jih je upokojilo za 40 let dobe in več, in žensk je 79,2 odstotka, moških 74 odstotkov, kar je več kot v preteklem letu.

Prejemanje pokojnine, tudi pomembno, 25 let pa 11 mesecev, ženske kar osem mesecev več kot v preteklem letu, moški 17 let pa deset mesecev, dva meseca več kot v preteklem letu. Morda kdaj podatek, da imajo, se pravi, ženske prenizke pokojnine, ampak če pa upoštevamo povprečno prejemanje pokojnin osem let več, pa morda iz sistema celo več dobijo, se pravi, je večplastno potrebno pogledati.

Pomembna struktura, se pravi, delež je tudi nadomestil iz invalidskega zavarovanja, nekaj preko 43000. Zelo pomembno, kar se tudi v letnem poročilu obravnava, je gmotni položaj, ker tako opozicija kot koalicija teži k temu, da bi upokojenci imeli dostojne pokojnine. Namen uskladitve je ohranjanje vrednosti pokojnin v času njihovega izplačevanja. Ta je pomemben zakonski podatek, se pravi, da se uskladijo pokojnine v odstotku. Lansko leto je bilo 5,2, v letošnjem letu smo že govorili v februarju celo o 8,8.

Najnižja pokojnina je znašala 310 evrov, zagotovljena 687, invalidska zagotovljena 431. Kaj je bilo konec leta, 1,8 tisti dodatek, pa potem zimski letni dodatek, pa je že minister povedal, morda, da zimski letni dodatek je bil izplačan v znesku od 58 do 182 evrov, v juniju pa je tisti klasični letni dodatek v petih višinah, tako je bil tudi izplačan zimski od 145 do 455 evrov.

Pomembna, jasno, je potem tudi višina pokojnin za vse, se pravi, za starostne upokojence 826 evrov, v letošnjem letu znaša 901 evro, invalidska pokojnina 636, v letošnjem letu 689, družinska 502 evra, v letošnjem letu 543. Pomembnejši je podatek prikazovanja pokojnin, starostne pokojnine brez deleža sorazmernih in delnih pokojnin, ker je bolj objektivno. Že okoli 17 odstotkov je tudi tistih, ki prejemajo pokojnino iz tujine, pa so samo en del tukaj v Sloveniji oddelali, kar pomeni, da je bolj točen ta podatek, ker tukaj se ne šteje, če je nekdo samo 200 tukaj dobil, pa na primer iz tujine tisoč. To pa je že 934 evrov lansko leto, letos že 1019. Za 40 let dobe in več pa je lansko leto znašala starostna pokojnina 1032, v letošnjem letu 1120; vidimo, kaj je dejansko povečanje, uskladitev 8,8 pomenilo za višino pokojnin.: Pomembno je tudi, ko so reforme, pa večkrat se primerja kakšna je bila pokojnina, ko rečejo, ja, ko smo se pa upokojevali pred leti, so bile pa bistveno višje pokojnine. Zdaj ugotavljamo, da v zadnjem obdobju so pokojnine višje, pri moških sigurno zato, ker se je odmerni odstotek iz 57,25 dvignil na 63 pa pol, kar pomeni več kot ena... okoli 11 odstotkov za moške znašala lansko leto pokojnina, povprečna starostna tisoč 12 evrov, eno leto prej 879, pri ženskah 954, eno leto prej 901. Moški so bili višji za 6,1 odstotka. Zanimivo za nove upokojence v letu 2022 so bile pa za ženske višje za 2,5 odstotka. Pomemben je tudi podatek, koliko je upokojencev, kjer je pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, kjer je socialni korektiv za starostno pokojnino 22,3 odstotka, eno leto prej 25 odstotkov, kar je pozitiven podatek, da se je zmanjšalo, če pa upoštevamo še zagotovljene pokojnine, zagotovljena pokojnina je varovalka, drugače je pa tista pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, je pa skupaj 34 odstotkov, kar lahko rečemo, ena tretjina upokojencev je pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da je to odraz nizkih plač, ki so, se pravi, ki jih prejemajo v daljšem časovnem obdobju. Je pa pomemben podatek, da je zagotovljena, se pravi, da odmera od najnižje pokojninske osnove je v letošnjem letu že višja od zagotovljene pokojnine, se pravi, da institut zagotovljene pokojnine nima več vloge v letošnjem letu, se pravi, zagotovljene starostne, invalidske pokojnine, kar je dobro, se pravi, da že iz sistema pride več na podlagi, se pravi, bomo rekli, instituta solidarnosti najnižje pokojninske osnove. Realna vrednost starostnih pokojnin se je v letu 2023 zmanjšala za 2,1 odstotka, v 2022 se je zmanjšala za 0,7 odstotka, v 2021 je bilo povečanje za 3 odstotke, v 2020 povečanje za 4,7 odstotka. Če bi hoteli reči, da ne bo nikoli zmanjšanja realne vrednosti pokojnin, ga tudi povečanja ne bi bilo, če bi se pokojnine v stoodstotno uskladili v porasti rasti življenjskih stroškov. Dodatek za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesno okvaro pa so se od 1. marca 2023 dvignile za 10,3 odstotke.

Zdaj pa še na kratko o izvajanju zavarovanja. Pomembno področje matične, se pravi, pomembna področja so vsa na zavodu, ker je dejansko tudi povezava, ampak vsak, ki najprej začne delati že je vključen, se pravi, v sistem preko matične evidence zavarovancev. Lansko leto je vodil podatke preko M4 obrazcev za milijon 140 tisoč zavarovancev, potem je v primerjavi z letom 2022 je v zavod letu, je oblikoval za 14,4 odstotkov višje število M obrazcev, in sicer 7 milijonov 700 tisoč, prejel je od FURSA preko 37 milijonov REK obrazcev, kar je za 15,4 odstotka več kot v preteklem letu, se pravi, zavod formira M4 obrazce na podlagi REK obrazcev, ki jih ima iz FURSA, to je od 2017, da delodajalcem ni potrebno več oddajati M4. Popolnost podatkov je dosegla 99,03 odstotka, zdaj gremo že tudi na drugo decimalko, ker ko si že na taki višini, je težko potem kar do 100 priti, se pravi, eno leto prej 99 odstotkov. Že povedal sem, da je bilo rešeno rekordno zgodovinsko preko 534 tisoč zahtevkov in storitev zavoda, če samo primerjavo povem. Tudi leto 2022 je bilo rekordno, je bilo 515 tisoč, tudi v leto 2021 je bilo rekordno, je bilo 506 tisoč, če pa pogledamo leto 2020, je bilo pa 436 tisoč, kar pomeni, v štirih letih se je dvignilo za 100 tisoč, kar pomeni tudi na drugih področjih in nakazovanje se je ostalo. Čas trajanja se je skrajšal za dva dni, na 79 dni na prvi stopnji, eno leto prej je bilo 81; to ni podatek, ki bi bil razveseljujoč, bili smo že pod 60 dni in če ne bi bilo toliko sprememb zakonodaje, pa tudi če bi bilo kadrovske, toliko imeli kadrov kot bi jih rabili in ne bi bilo fluktuacije, bi tudi ta čas bil boljši. Se pravi, želimo si, da ne bi bilo rekordov več na številu reševanih zahtevkov, da ne bi bilo takega dotoka, pa upajmo, da se je zdaj situacija, da se bo umirila do sprejetja reforme, da ne bo sprememb zakonodaje, ki je vsaka prinesla dodatno obremenitev, in da se bodo časi trajanja postopkov znižali, ker vsak, ki da vlogo, posebej za prvo pravico, je vesel, da čim prej dobi. In ta težnja zavoda, ki je bila že pred več kot desetimi leti, da bi večina upokojencev, ko se upokoji, preden je nastopil tisti dan, imela že odločbo, smo v zadnji, če smo bili včasih že preko 70 % pa smo planirali, da bo preko 90, smo zdaj tam nekje na 50 %. Se pravi, tukaj je še tisto, kar upamo, da se bo izboljševalo. V zakonskem roku je posledično potem tudi manj rešenih, dve tretjini, nekje je rešenih v roku, kar je dve odstotni točki bolje kot v preteklem letu. Izvedenski organi, tukaj gledam gospoda Kastelica, ki je dal predlog za invalidnino za telesno okvaro, da smo jo 2021 dobili, tako da tam je zahtevkov bilo 17,3 % več, rešenih izvedenskih mnenj 19,9 %, 66 tisoč. Zakaj, boste rekli - ker v eni zadevi je lahko več izvedenskih mnenj. Če mogoče podatek povem, lansko leto invalidnine za telesno okvaro je bilo podanih izvedenskih mnenj blizu 10 tisoč, letos pa v osmih mesecih že preko 13 tisoč. Seveda so ljudje veseli, da dobivajo pravice, ampak je ta obremenitev in tudi čas trajanja postopkov na invalidskih komisijah se je žal podaljšal. Posamičnih nakazil je izvedel preko 10 milijonov, če pa skupno, koliko je bilo nakazanih, se pravi, pokojnin, drugih prejemkov, preko 13 milijonov, kar je za 13,9 % kot eno leto prej.

Informacijske tehnologije so, bomo rekli, vpete v vsako poro delovanja zavoda tako kot tudi drugje, smo pa lahko zadovoljni, da imamo to področje dobro urejeno. Se pravi, 2023 je nadaljeval širitev digitalnega poslovanja zavoda na vseh področjih. Se pravi, tista bremza, ko ne moremo biti toliko razvojni, so te spremembe zakonodaje, ko je treba najprej iti reševati, se pravi, aplikativno te zadeve, programsko, da lahko strokovni delavci potem čim prej to izvajajo. Ker se elektronska in digitalna oprema izvajata v digitaliziranih postopkih, z njo merimo tudi stopnjo digitalne preobrazbe, ki se je že pred nekaj leti močno približala vrednosti 100. Zavod je zaradi doseženega obsega digitalizacije postopkov samo s prihrankom pri opremi dokumentov v letu 2023 natisnil ocenjeno več kot 12 milijonov manj listov oziroma 60 ton manj papirja, s čimer je ob pomembnih neposrednih organizacijskih, ekonomskih in okoljskih učinkih digitalne preobrazbe dosegel tudi velike prihranke arhivskega prostora. Letni prirast zavodovega elektronskega dokumentnega sistema se je povečal za 14 % na skoraj 54 milijonov dokumentov, skupno število dokumentov v dokumentnem sistemu brez upoštevanja različnih verzij pa je doseglo 444 milijonov. V letu 2023 je elektronsko in digitalno odpremil preko milijon pošiljk, kjer je bilo 1,66 milijonov dokumentov. Od 2022 imamo, tudi Osebni informativni pokojninski kalkulator, katerega priporočam, da vsak z digitalnim certifikatom si pogleda. Za 15 % je bilo več, že 236 tisoč uporab, splošni pa 123 tisoč. Imamo avtomatski odzivnik, 517 tisoč jih je bilo klicev strank v enotnem klicnem centru 315 tisoč strank. Kadrovsko področje, se pravi, vse se začne in konča pri kadrih. Zavod je v letu 2023 pridobil deset novih kadrov. Res, da je bil tudi svet zavoda sprejel sklep, da bi jih pridobili 16. Dovoljeno število se je tako povečalo za 10,814 jih je bilo kadrovski načrt je realiziral v celoti. Moram reči tudi, da je zavod, se pravi svet zavoda tudi sprejel, da bi v letošnjem letu bilo potrebno povečanje za 30 zaposlenih. Vlada je že že v prvi polovici leta odobrila 15 dodatnih zaposlenih. Problem v zadnjih letih je fluktuacija. V lanskem letu je bila fluktuacija 8,1 odstotka. Samo četrtino te fluktuacije je bilo, zaradi upokojitev - polovico zaradi sporazumnega, eno leto, prej celo 10 odstotkov. Kaj je zanimivo? Če smo pred leti pisali, da je največja deficitarni poklic, se pravi, kjer najtežje dobimo kader, zdravniki in zdravniki in IT se je zdaj obrnilo. Najtežji, največji problem imamo za pridobiti referentski strokovni kader, pa tudi administracija IKA, kjer je fluktuacija dejansko zelo velika. Tako da zdaj smo kar nekaj zaposlili. Ampak kaj, ljudje so rekli? Ja, gremo raje nazaj na center za socialno delo, tam je manj dela. Pa kaj je razlika? Na zavodu je potrebno poznati zgodovino 40 let in tisti, ki na novo pride, ni tisto, da bo samo za naprej z njo, ampak mora za nazaj. In vemo, da samo nekdo, če je bil na porodniški, pa pride, pa so tri spremembe, je že problematično. Tako da upamo, da se bo uredilo tudi plačni sistem, da bodo ljudje tudi glede tega nagrajeni in da bo manj zahtevkov, da bodo premalo obremenjeni. Število nadur se je v lanskem letu smo povečali za 16,8 odstotka, to je 37000 nadur. Če ne bi bilo nadur, bi še dejansko bili rezultati časa trajanja še slabši. Sem pozabil povedati, 49000 nerešenih zahtevkov je bilo, v planu pa je tam, da bi bili, da bi imeli nekje pod 40000 zahtevkov. Tako da je pomembno, da se ta fluktuacija tudi ustavi. Nadure so tudi obremenjujoče, smo že na meji ali je dejansko, smo že skoraj kršimo, ne, skoraj še nismo, potem Zakon o delovnih razmerjih. In če preračunamo na število, se pravi novo zaposlenih, finančno povečanje števila zaposlenih ni bremenitev dodatna v financah. Tukaj se moram zahvaliti Ministrstvu za delo, kjer je vedno vse te predloge sveta zavoda, potem tudi podprl in nam stal ob strani. Tako da upajmo, da se bodo, da ne bomo več imeli teh rekordnih številk. In da bomo lahko, bomo rekli, dokaj normalno delali. Mogoče samo za primerjavo. Normalno bi bilo med 100 do 150 zadev, da jih rešuje strokovnih delavcev, delavec jih je pa tam, če jih ima nekdo 200 je že malo tudi tja do 400. Na srečo pa imamo, je bila odpravljena krajevna pristojnost, da lahko razporejamo delo, če so na kakšni enoti odpadi in imamo enotni razdelilnik, kjer vsakomesečno razporejamo kvote. Na primer če gre nekdo v bolniško, se mu ustavijo kvote in vodja mora ostale razporediti. Imamo tudi nadzor. Najpomembnejši nadzor računskega sodišča, ki je vsako leto, kjer je izdano tudi revizijsko poročilo, ki je vsako leto obravnavana tudi na Komisiji za nadzor javnih financ. Za računovodske izkaze, je vedno pozitivno za poslovanje pa je po navadi, ne po navadi vedno s pridržkom. Tukaj je pa razlog v matični evidenci, ki jo vodimo od leta 1970, in težko zagotoviti, da ne bodo našli kakšne napake niso. Drugače pa je računsko tisto pomembno in smo veseli, da ni takih bistvenih ugotovitev. Notranjo revizijsko službo, revizijo odločb na drugi stopnji tako za izvedenska mnenja kot za odločbe pozitivne in veliko notranjih kontrol. Svet zavoda, nadzorni organ, je zasedal na šestih sejah, sprejel tiste najpomembnejše akte, letno poročilo, finančni načrt, kadrovski načrt, plan dela in načrt investicijskih odhodkov, sprejemal sklepe, tudi ugotovitvene sklepe o usklajevanju pokojnin. Lansko leto je bil tudi en predlog, ki ga Vlada potem ni sprejela, za izredno uskladitev pokojnin. Obravnaval je tudi, tudi v zadnjih letih, da predhodno obravnava tudi te spremembe. Zakonodaje Se pravi, da tvorno, sodelovanje.

Toliko se zahvaljujem za pozornost, je pa z mano tudi namestnik, ki je istočasno finančni direktor, se pravi, da smo tudi racionalni pri tem, da bo na vaša vprašanja, da še odgovoriva.

Hvala lepa.