Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani župani, spoštovani strokovnjaki, spoštovana romska skupnost, lepo pozdravljeni! Pa seveda poseben pozdrav tudi predsedniku Sindikata policistov Slovenije in podpredsedniku Policijskega sindikata Slovenije! Lepo, da sta se udeležila te seje.

S strani Ministrstva za notranje zadeve smo danes tukaj državna sekretarka Helga Dobrin, ki je tudi vodja medresorske delovne skupine za reševanje romske problematike in koordinira to delo na tem področju, z mano je generalni direktor Policije, Senat Jušić, generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge doktor Darjo Levačič in pa direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič.

Zdaj govoriti o romski tematiki, predvsem govorimo o kompleksnosti tega področja in če bi bila romska problematika tematika, ki bi se dala rešiti čez noč, bi bila danes že zdavnaj rešena. Rešena bi bila že v prejšnji državi, rešena bi bila tudi v samostojni Republiki Sloveniji, pa ni. Jaz to tematiko ne dojemam kot politično političen problem oziroma problem predvsem, da se mora, pravzaprav, da mora, da moramo kot politiki tukaj iti, seveda opozicija, pozicija, daleč od tega. Predvsem dojemam to v tem trenutku kot varnostni problem in predvsem dojemam to kot integracijski problem predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije. Ko govorimo o romski skupnosti, predvsem govorimo o naših sodržavljanih, ki so v Prekmurju odlično integrirani. Govorimo o skupnosti, ki ima svoj vrtec, nenazadnje svoje gasilsko društvo, ki intervenirajo skupaj z ostalimi gasilci v Prekmurju na vseh požariščih, na vseh tehničnih reševanjih. In tukaj lahko govorimo o enem izjemnem, izjemnem uspehu integracije. Žal, v romski skupnosti v jugovzhodnem delu Slovenije predvsem govorimo o kriminalu, o slabih socialnih pogojih, pravzaprav ne obiskovanju šol in vsega tega pravzaprav, kar smo tudi slišali. In jaz to poslušam tudi na terenu, to mi govorijo tako ljudje, govorijo mi župani, govorijo mi policisti, govorijo policijski direktorji in govori mi generalni direktor policije. Tako da tega problema se zelo dobro zavedamo. Kriminal ustvarjajo kriminalci, ki pa imajo ime in priimek. In tukaj pravzaprav moram že takoj na začetku povedati, da je ta problem zelo pereč, predvsem na Kočevskem, tudi v občini Škocjan in pa Šentjernej. Že sedaj najavljam, da bom v naslednjih dneh obiskal najprej občino Šentjernej, potem pa tudi Mestno občino Novo mesto, pa še kam bom šel. In seveda tudi vabim predstavnike romske skupnosti, tako gospoda Rudeža kot seveda gospoda Horvata Muca, da prideta na Ministrstvo za notranje zadeve, da se usedemo in se pravzaprav pogovorimo, kako narediti še napor. Kajti, iskrene čestitke, to, kar ste naredili v Ribnici, je pravzaprav primer res dobrega reševanja problematike: usedli ste se skupaj z romsko skupnostjo na tem območju, usedli ste se z županom za mizo in problem se je začel reševati. Prej so se najavljala protestna zbiranja pred občino, najavljala se je nenazadnje tudi možnost nasilja, in to zelo, zelo pozdravljam s strani vaše skupnosti.

Kar se tiče Ministrstva za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve se odziva. Odziva se že dolgo časa, predvsem s policijskim delom v skupnosti, kjer tako vodje policijskih okolišev sodelujejo z romsko skupnostjo, sodelujejo z lokalno skupnostjo, policija sodeluje z župani, sodeluje tudi na drugi strani z romsko skupnostjo. In tukaj moram to seveda tudi pohvaliti. To pohvalijo tudi župani in povsod kjer sem bil na terenu, ko sem vprašal, kakšen je odnos policije do lokalnih skupnosti in nenazadnje tudi na drugi strani do romske skupnosti, je bilo vedno slišati pohvale in pa seveda dober odnos. Policija sodeluje na različnih telesih v vprašanjih romske tematike in v reševanju romske problematike. Nenazadnje, štirje policisti prihajajo tudi iz romske skupnosti in so naši sodelavci na Ministrstvu za notranje zadeve, in tudi policisti, ki delujejo na tem, v teh romskih skupnostih, v občinah, ki imajo romsko populacijo, je policija pripravila tečaj tudi romskega jezika, da je sporazumevanje še lažje; tudi to je treba tukaj povedati. Je pa res, da romsko, posebej območje, kjer živijo Romi v jugovzhodni Sloveniji, smo že lani jeseni zaznali povečanje kazenskih deliktov, predvsem najprej v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica. Spomnite se, tudi tam je bila ideja, da se ustanovijo vaške straže. Jaz sem pravzaprav brez kamer obiskal župana Občine Grosuplje in župana Občine Ivančna Gorica, kjer smo se pogovorili, najprej pri doktor Petru Verliču, županu občine Grosuplje, potem pri županu gospodu Dušanu Strnadu o tej situaciji. Takrat je bilo kar nekaj vlomov, nekaj kaznivih dejanj, tudi v cerkve, pokradla se je kulturna dediščina, cerkvene relikvije. In policija je tudi na tem območju potem preiskala. Župani so me začeli opozarjati, tako v Grosupljem kot seveda v Ivančni Gorici, da vseeno opažajo, da ta kriminalni del nekoliko eskalira. Pravzaprav vse to, kar smo tudi danes slišali s strani predlagatelja o avtoriteti vseh nas na strani države, pa tudi lokalne skupnosti, se bistveno manj spoštuje, kot se je v zadnjem času. In ta opozorila županov smo pravzaprav vzeli zelo resno. Policija seveda to beleži tudi skozi samo policijsko statistiko različnih kaznivih dejanj, tudi tako imenovanih bagatelnih kaznivih dejanj, ko nekdo pride v trgovino, ukrade čokolado, karkoli drugega, tudi to je pač kaznivo dejanje, ki ga policija zaznava in seveda tudi preiskuje. S samo medresorsko delovno skupino, ki smo jo pravzaprav prevzeli na Ministrstvu za notranje zadeve po mojem prihodu pred letom in pol na Ministrstvo za notranje zadeve in jo pravzaprav vodi nekoč izkušena državna tožilka, višja državna tožilka Helga Dobrin in nenazadnje tudi sama pozna ta del kazenskega postopka tudi v sodni dvorani in pa samo tematiko. Se mi vseeno zdi, da je ta medresorska delovna skupina dobila neko novo dinamiko, pa vendar je treba vseeno povedati, da je področje varnosti in notranjih zadev svoja tematika, integracijski del pa vseeno druga tematika, vezana na ostale resorje, ki imajo seveda tudi nalogo reševanja teh zadev. In vseeno mislim, da tukaj je tudi seveda s predlogi romskih skupnosti in pa seveda konkretnimi predlogi županov, da smo vseeno naredili eno dobro delo. In ta medresorska delovna skupina, v kolikor se želi prikazati, da je to pač nek brezzobi tiger, da to je neučinkovito, jaz mislim, da je učinkovita. Nenazadnje tudi te rešitve, ki so seveda se pripravljale, so zdaj dobile popolnoma neko novo dinamiko, in verjamem, da do teh rešitev bo prišlo tudi kmalu na ostalih resorjih. Moram vseeno tudi povedati, da sem župane obiskal tudi sam kot minister, jih tudi poslušal, tudi ob različnih prireditvah, kako in kaj je s samo romsko situacijo, posamezno varnostno situacijo. Tudi sam dam izredno veliko na mnenje županov, predvsem na njihove rešitve. Župani so lokalna oblast, vsi demokratično izvoljeni na neposrednih volitvah in njihova pravzaprav teža besede v prostoru vedno odmeva. In seveda, v kolikor govorimo o varnosti, je takoj treba seveda odreagirati. In me poznate že nekaj časa ali pa nekateri že zelo dolgo, da jaz grem tja, kjer je problem, in se pogovarjam z ljudmi, ki se s problemi soočajo.

No, romska tematika je pravzaprav eskalirala po nasilju na osnovni šoli Velika dolina. Takrat je pravzaprav prišlo do pretepa med mladoletnikoma v osnovni šoli. Medijsko izredno odmeven primer. Policija ga sicer je preiskala, gre za dva storilca tega kaznivega dejanja nad žrtvijo. In seveda takrat so se začela pravzaprav ta številna vprašanja. Tudi takrat je državna sekretarka Helga Dobrin skupaj z državno sekretarko iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje obiskala Občino Brežice in se pravzaprav z njimi tudi pogovorila. Vedno na vseh občinskih svetih je prisoten direktor policijske uprave tudi iz Novega mesta, gospod Juršič, kjer pravzaprav se ta vprašanja tudi naslavljajo. In policija je seveda skozi začetek poletja zaznavala vse več in več kaznivih dejanj, zato je generalni direktor policije takoj v začetku julija izdal policiji usmeritve za delovanje na tem področju, torej usmeritve na področju tega vprašanja, tako da smo reagirali. in tudi takrat se je povečala prisotnost policijske sile.

17. julija sem na povabilo župana Škocjana, že prej sva se dogovorila, da ga obiščem, obiskal Občino Škocjan. Na občini Škocjan sem se seznanil z varnostno problematiko in tam je bilo kar nekaj oškodovancev, ki mi je vsak pravzaprav povedal svojo zgodbo. Moram povedati, da se me je najbolj dotaknila zgodba gospoda, ki ima kmetijo, kjer je tik pred dežjem zavil seno, pograbil seno, ga dal v tisto kačo, da bi ga potem samo z nakladalko s traktorjem pobral, pa mu je mladoletnik, storilec, žal Rom, zakuril to seno. Je pokazal, videl sem tiste slike požganega sena, nekoga, ki se je pravzaprav s svojo zemljo trudi za to, da bo nahranil živino. To je žalostno. To se me je dotaknilo, jaz to vedno povem. In to je tista, a veste, to je tisto kaznivo dejanje, ki pravzaprav boli, tega sena ne bo nikomur noben povrnil. Pa vseeno se nam to dogaja. Tukaj je pravzaprav tudi meni bilo zelo jasno, da je treba učinkovito ukrepati, da je treba ukrepati s še več policijske sile. In tudi, ko sva z generalnim direktorjem se potem sama usedla dol in se pravzaprav pogovorila o vsem tem, kar sva tam slišala, je pravzaprav enostavno bilo spoznanje, da je vrag vzel šalo in da je treba seveda na tem področju tudi ukrepati. V občini Škocjan sem pozval občanke in občane, da prijavljajo kazniva dejanja. Tudi sami so mi povedali oškodovanci, da si ne upajo. No, to, da si ne upajo, pravzaprav jaz odsvetujem, prijavljajte. In še enkrat tudi danes rečem in govorim to že nekaj časa, začnite prijavljati kazniva dejanja vsa na številko 113, lahko direktno na policijo, lahko pa tudi na anonimni telefon policije, kjer so anonimne prijave, 0801200, to je telefonska številka. Na vsako zaznavo oziroma na vsako prijavo kaznivega dejanja bo policija seveda tudi ukrepala in začela preiskovati to kaznivo dejanje. V sredini poletja smo seveda potem ugotavljali, da z več policijske sile je prišlo tudi do eskalacije same pravzaprav romske populacije ali pa bom rekel kriminala znotraj romske populacije, da bom še bolj natančen, in se nam je to začelo dogajati na Kočevskem, v Kočevju in v Ribnici. V Ribnici se nam je pravzaprav povečalo za 30 odstotkov večja kriminaliteta in seveda nenazadnje tudi sama preiskanost je bila večja, skoraj mislim, da 60 odstotna. Tako torej, da policija je ukrepala, eskalacija pa se je seveda zgodila po tistem streljanju v Kočevju, ko je storilec streljal na dva občana oziroma na vozilo občana v Kočevju, tega storilca je seveda policija priprla. Včeraj v Tarči je bilo pravzaprav mi dano vprašanje, ali je potem pred policijo bil tudi napad na policijsko postajo. To je danes policija tudi demantirala, ni bilo nobenega napada na policijsko postajo. Je bil pa napad potem na policiste, na policijsko patruljo, ki je bila seveda - to je tisti posnetek, ko so policisti prometniki zaustavljali vozilo. Potem se je izkazalo, da je v tem vozilu, da je to vozilo neregistrirano, ga vozi mladoletnik. Policijska patrulja je intervenirala, šla za tem kršiteljem, ga seveda zaustavila in tam na travniku pri romskem naselju je prišlo potem do tega, v postopku do napada na policiste pri opravljanju uradnega dejanja. Še enkrat, jaz to odločno obsojam, zares odločno obsojam, da je prišlo do tega, napad na vsako uradno osebo. Tudi odločno sem obsodil včeraj grožnjo županu Občine Ribnica, to je nedopustno, to je nedopustno. In seveda, ko sem bil na obisku v Ribnici in v Kočevju sem pravzaprav poslušal številne zgodbe, ne samo župana, tudi ljudi. In ne kažem na nobenega s prstom, ampak še enkrat povem danes, da specialni povratniki se nam smejijo, tako vsem nam kot policiji. In po včerajšnjem sestanku na ministrstvu za pravosodje sem še bolj optimističen, da so to slišali tako tožilstvo, tako pravosodna ministrica in seveda po Studiu ob 17h tudi sodna veja oblasti, da je treba predvsem v teh zadevah ravnati bistveno bolj učinkovito. In učinkovitost postopkov je tisto, kjer smo se pravzaprav včeraj tudi striktno dogovorili, da bomo še bolj učinkoviti, da se bomo še bolj slišali, da bomo še bolj komunicirali in predvsem vsi skupaj, vsi skupaj, vsi ti organi, ki sodelujemo v tem postopku, naslavljali to kriminaliteto, ki je na tem prostoru, še bolj učinkovito. To jaz lahko rečem seveda za policijo. Je pa res, da sem bil tega pogovora včeraj zelo, zelo vesel, tudi zelo konstruktiven je bil. In tukaj ne uperjam jaz nobenega prsta, tudi župani ne uperjajo prstov, ampak pravzaprav treba je nekaj narediti, ta problematika je res vseeno pereča. In tudi danes smo zato tukaj, da ne kažemo s prstom. Jaz nisem imel tudi namena kazati z nobenim prstom, je pa res, da bomo pravzaprav vse veje oblasti, tako izvršilna, sodna, kot seveda tudi zakonodajna v tem primeru moramo, moramo biti učinkoviti.

Na ministrstvu za... Pravzaprav, če se še vrnem na področje Občine Ribnica in Občine Kočevje, moram vseeno pozdraviti in tudi pohvaliti ukrepe za večjo varnost tudi s strani občine. Krepitev videonadzornega sistema, krepitev medobčinskega redarstva so pravzaprav prave zadeve, naslavljanje kriminala. In pa seveda vsi tukaj smo stopili skupaj, da bomo ta del čim prej obvladali. In res, tukaj še enkrat poziv romski skupnosti, zvezi in vam, gospod Rudež, da čim prej pristopite tudi v Kočevju k reševanju problema - glejte, v Ribnici ste naredili veliko delo -, da še nadaljujete. Dajmo tukaj dati čim prej za mizo tudi romsko skupnost, da pomirimo in predvsem da začnemo z normalnim življenjem na tem območju. S kriminalom, verjamem, da bomo obračunali, tako s strani policije, kot seveda potem tožilstva in same sodne veje oblasti. Na Ministrstvu za pravosodje smo včeraj imeli en izredno odprt, konstruktiven pogovor, tako z ministrico kot... Vesel sem bil, da se ga je udeležila tudi generalna državna tožilka. Z mano je bil namestnik generalnega direktorja policije, kjer smo pravzaprav naslovili številna vprašanja. Tudi dotaknili smo se včeraj Zakona o odvzemu nezakonitega premoženja, tudi o tem smo govorili. Dotaknili smo se tudi policijske zakonodaje. Tudi sam lahko povem, da kar se tiče zakona o nalogah in pooblastilih policije, o samih policijskih pooblastilih ni enotnega mnenja, tudi znotraj policije ne. Generalni direktor policije je javno povedal, da ima Policija zadostna pooblastila. Varnostni strokovnjaki, tudi doktor Miro Žaberl je povedal, da ima Policija vseeno zadostna pooblastila. Pa vseeno, policija opozarja že nekaj časa, tudi v prvem mandatu mojem v Vladi Marjana Šarca, da težko deluje v digitalnem prostoru. Zato smo včeraj naslovili tudi ponovno uzakonitev v Zakonu o kazenskem postopku, tako imenovanega IMSI lovilca, IMSI catcherja, ki bi policiji vseeno omogočal boljše, bom rekel, delovanje, boljša orodja, pa gotovo bo še kaj tukaj. In seveda, naslovili smo tudi določene spremembe zakona Kazenskega zakonika. Pogovarjali smo se tudi o huliganih, tudi to obsojam, kar se je včeraj dogodilo. In tudi mi smo že to zakonodajo na področju huliganstva... že potuje tukaj v Državni zbor skozi vse procedure in verjamem, da tukaj ne bomo imeli nobenih težav oziroma vas že zdaj naprošam, da to podprete, kajti mi moramo huligane umakniti, kajti skoraj zdaj dve tekmi, ki sta bili, zadnji dve, sta bili prekinjeni zaradi nasilja, in to je nedopustno.

Kar se tiče samega pogovora na pravosodju, jaz vseeno mislim, da tukaj so mladoletniki tisto, kar smo se pravzaprav vsi strinjali, da pa to je treba vseeno narediti z zelo strokovnim premislekom, z vključevanjem stroke v to širšo razpravo, kajti zelo se bojim, da bomo z neko naglo spremembo, z nekim rokohitrskim poseganjem po zakonodaji pravzaprav naredili škodo, na širšem delu, ne toliko na tem romskem delu. In tukaj vseeno tudi že zdaj najavljam, da bomo tudi v sredini septembra, takoj ko šole spet vzpostavijo delovanje, v šolah z zvezo ravnateljev in pa seveda s šolskim prostorom naredili posvet na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer se bomo pogovarjali o medvrstniškem nasilju. To je pereča tema, to moramo nasloviti. Tudi statistika teh napadov se nam dviguje, zato da bomo pravzaprav prepoznali storilca in pa samo žrtev že v samem šolskem prostoru. Jaz sem absolutni nasprotnik, da policija vstopa v šolski prostor, da imamo policijo na hodniku, ker potem smo kot družba iztirili in to je nedopustno. Moramo pa seveda na tem preventivnem delu narediti vse. Začne se v družini, pri očetu in mami, pri skrbnikih, starših. In tukaj mislim, da ta del moramo nasloviti tako s strokovne strani, šolstva in nenazadnje policije, kar se mladoletnikov tiče. Zadnjič sem tudi poslušal civilno iniciativo, gospod Silvo Mesojedec je poenotil vse te civilne iniciative, ki se soočajo z romsko tematiko, problematiko v posameznih občinah.

Ko sem poslušal na televiziji, sem pravzaprav poslušal tisto, kar slišim vedno na terenu - en kup problemov in na drugi strani en kup zelo, zelo dobrih rešitev. In gospod Mesojedec je rekel, da si želi, da ga v 30 dneh vsaj Vlada sprejme. Jaz sem minister za notranje zadeve te Vlade in naslednji dan sem ga poklical in ga povabil, da pridem in pridejo na Ministrstvo za notranje zadeve, se veselim tega sestanka, predvsem da jih poslušamo, to bo v torek ob dveh. In predvsem tukaj se je treba slišati in pogovarjati in verjamem, da nam bo tudi tukaj naredilo pomoč pri reševanju, ki jih pravzaprav vsi skupaj imamo.

Zdaj, kar se tiče samih integracijskih aktivnosti na medresorski delovni skupini. Jaz sem vesel, da so posamezni resorji že najavili določene rešitve. Verjamem, da v naslednjih dneh bodo tudi drugi resorji, vseeno naj pa povem, da slovenska policija, to bo seveda potem povedal tudi generalni direktor, z ukrepi za večjo varnost, predvsem pa za vzpostavitev javnega reda na najbolj obremenjenih območjih izvaja vse aktivnosti. Ja, res je, soočamo se s kadrovskim mankom, priznamo, v letošnjem letu, tudi na to nas opozarjajo sindikati, skupaj iščemo rešitve. Na policijsko šolo, na policijsko akademijo vseeno vabimo mlade, tudi s tega mesta jih vabim, da pridejo v naše modre vrste. Ampak delimo usodo vseh uniformiranih poklicev. Tudi včeraj sem bil žalosten, ker mi je povedala ministrica za pravosodje, praktično v pravosodno policijo nihče več noče priti delat. To je problem, to je velik problem tudi za varnost pravosodnega sistema. In nenazadnje, berem in slišim tudi, da v šolo noben več noče delati, torej, da gre za pomanjkanje učiteljev. In ja, očitno gre v Sloveniji tako dobro v gospodarstvu, da žal na uniformiranih poklicih imamo problem. Tega problema se jaz zavedam in tudi ga rešujemo; verjamem, da nam bo uspelo, da bomo nagovorili mlade ljudi. Pa vendar, policija je zelo specifičen poklic, to ste videli tudi v zadnjih dneh, iz popolnoma nemirne situacije, ki je pravzaprav samo... Saj tisto poznate: "Dober večer, prometno in vozniško, prosim." Kontrola prometa, pride do zelo, zelo nevarne situacije, kjer pravzaprav je potrebno popolnoma neko drugačno ukrepanje v skladu s pooblastili policije. Tudi pride do poškodb. Žal smo tudi lani imeli streljanje na Dolenjskem na policijsko patruljo in samo velika, velika sreča je rešila policista v tem postopku, da sta preživela. Letos smo imeli napad na policiste v Brežicah, v eni nevarni situaciji, kjer se je streljalo tudi na specialno enoto policije. Ja, policijski poklic je lep, ampak tudi zelo nevaren. Tega se zelo zavedam kot minister za notranje zadeve, zato se tudi z obema policijskima sindikatoma sestajamo, pogovarjamo, kaj še narediti, kako izboljšati sistem, katera oprema je potrebna, kaj še pravzaprav rešiti. In ja, vesel sem, da je tudi predlog proračuna za leto 2025 višji za 50 milijonov. In seveda, policijo bomo še naprej modernizirali in opremljeni, tako kot jo pravzaprav vsi ministri od leta 2015, ko je bila migrantska kriza v Sloveniji in je bila policija dejansko praktično zastarela, iz nekega drugega stoletja. Danes je policija vseeno, slovenska, moderna, smo odporni in to se nam je že parkrat dokazalo. Je pa res, ja, imamo kadrovski manko in s tem imamo problem.

Jaz bi tukaj zaključil in predal, spoštovana gospa predsednica, za kratko še besedo generalnemu direktorju Policije, on je tisti, ki seveda policijo vodi. Policija je samostojen, avtonomen organ, ki ga vodi generalni direktor policije. Vse aktivnosti, načrtovanja, izvajanja ukrepov in nenazadnje tudi merjenja teh ukrepov so v pristojnosti generalnega direktorja Policije. Moram pa s tega mesta tudi pohvaliti slovenske policistke in policiste, da pravzaprav tudi na tej nalogi poleg vseh drugih rednih in izrednih nalog tudi pri sedaj pomoči pri prevozu storilcev kaznivih dejanj na sodišča pravzaprav delajo izjemno delo. In jaz mislim, da je zaupanje v slovensko policijo vseeno treba krepiti. Slovenska policija je bila tista sila, ki je leta 1991 osvobodila Slovenijo in da ji ne bi zaupali danes, je predvsem nezaupanje tudi v tisto silo takrat leta 1991. Soočamo se s problemi, tako kot se vsi sistemi, ampak še enkrat, zaupanje v policijo verjamem, da je. Verjamem, da državljanke in državljani ga imajo in policija bo seveda ukrepala povsod tam, kjer je treba ukrepati. Spoštovana predsednica, če dovolite, besedo še generalnemu direktorju policije, in hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/