Hvala lepa.

Ker je bila Zakonodajno-pravna služba izrecno izpostavljena, bi morda že na samem začetku povedala, da je treba primerjati enake primere z enakimi. In da gre v tem primeru za vsebinsko prikrivanje zahteve za odreditev parlamentarne preiskave z že odrejeno parlamentarno preiskavo in da je v takih primerih je Zakonodajno-pravna služba že dobila zahtevo v ponovno mnenje.

Kar se pa tiče postopka odreditve parlamentarne preiskave, pa bi rada izpostavila naslednje. Predsednica Državnega zbora mora ravnati v skladu z Ustavo, torej vsak predsednik Državnega zbora in Poslovnikom Državnega zbora za to, da zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave v mnenje Zakonodajno-pravni službi.

Če pripravi Zakonodajno-pravna služba mnenje, da je zahteva za odreditev v neskladju z ustavo ali zakonom, jo predsednik državnega zbora pošlje predlagatelju, da jo popravi in pripravi čistopis zahteve za odreditev parlamentarne preiskave.

V obravnavanem primeru je predsednica Državnega zbora vse zahtevano storila, predlagatelj zahteve pa do dneva pred Kolegijem Državnega zbora oziroma predsednica Državnega zbora ni pripravil čistopisa, niti se v novem gradivu ni opredelil do tega, ali in kako do dneva pred kolegijem ni opredelil do tega, ali in kako je upošteval mnenje zakonodajnopravne službe, zato takšna zahteva ne izpolnjuje pogojev za obravnavo na izredni seji.

V zvezi z zahtevo po skladnosti parlamentarne preiskave z Ustavo in zakonom pa je treba opozoriti tudi na novejšo ustavno sodno prakso. Poslanec Mahnič je sicer že citiral odločbo Ustavnega sodišča, vendar ne v najbolj bistvenem delu, kar se tiče ustavnosti in zakonitosti. Ustavno sodišče je namreč v dveh odločbah iz leta 2021 presojalo ustavnost in zakonitost akta o odreditvi parlamentarne preiskave in oba akta v delu, v katerem nista bila v skladu z Ustavo, razveljavilo. Še več, odločilo je tudi, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo, ker ni določeno sodno varstvo, pravno sredstvo ali drug učinkovit postopek, s katerim bi bilo mogoče preprečiti protiustavno parlamentarno preiskavo. Državnemu zboru je dalo rok enega leta, da Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi uskladi z Ustavo. Ustavno sodišče je v obravnavanih odločbah presojalo ustavno neodvisnost sodnikov in tožilcev, hkrati pa je izjemno pomembno, da je v 101. točki obrazložitve sodniške in v 92. točki obrazložitve tožilske odločbe izrecno navedlo, prvič, da se z vprašanjem ali bi moralo biti v postopku odreditve parlamentarne preiskave zagotovljeno tudi varstvo drugih ustavnih vrednot, torej ne samo neodvisnosti sodstva in tožilstva, Ustavno sodišče ni ukvarjalo, ker to ni bilo predmet zahteve pred Ustavnim sodiščem, in drugič, da se Ustavnemu sodišču tudi še ni bilo treba opredeliti do vprašanja, kako naj ravna Državni zbor, če oceni, da je zahteva za odreditev parlamentarne preiskave v neskladju z Ustavo. To dvoje skupaj pa seveda pomeni, da je v postopku odreditve parlamentarne preiskave pomembno varstvo vseh ustavnih vrednot in da Državni zbor ne more odrediti vsake parlamentarne preiskave, ampak le tisto, ki je v skladu z Ustavo.

Kar se pa tiče mnenja Zakonodajno-pravne službe, pa je Ustavno sodišče izreklo, da je mnenje Zakonodajno-pravne službe v postopku odreditve parlamentarne preiskave takšno, da nima absolutno zavezujočega značaja, vendar pa je oblika notranjega nadzora in pomemben garant zakonske in ustavne skladnosti parlamentarnih preiskav. In še naprej: Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da je v določenih primerih lahko že sama odreditev parlamentarne preiskave v neskladju z Ustavo, kar pomeni, da je izjemno pomembno ugotavljanje ustavnosti in zakonitosti parlamentarne preiskave pred njeno odreditvijo in ne šele potem.

Hvala.