Najlepša hvala.
Bom začel najprej z eno zahvalo. To je zahvala, ne bom se zahvalil kolegicam in kolegom, ker ste tu, ko smo vse funkcionarji pa je to malo drugače, ampak hvala vsem podpornim službam v Državnem zboru in tudi konec koncev na televiziji, da pač si vmes med, nominalno pred počitnicami pač delamo, zato hvala vam. Hvala tudi tebi, predsednik, za sklic te seje. In pa če smo že v takem obdobju, čestitke vsem našim športnikom v Parizu in vso srečo še tistim, ki bodo v naslednjih dneh, v naslednjih dneh nastopali - mislim, da nas delajo izjemno ponosne lahko.
Zdaj, kandidat, jaz mislim, da glede na to, kako je zastavljen postopek izbire evropskega komisarja, si naredil to predstavitev takšno, kakršno si lahko. In všeč mi je, da se vidi zdaj problem postopka, da se mi v nacionalnih parlamentih oziroma da se nacionalne države o svojih kandidatih izjasnjujejo, še preden je resor, še preden je obelodanjen resor, kajti nemogoče bi bilo pričakovati, da je posameznik, ki bo opravljal funkcijo komisarja, enako suveren politično in strokovno ali pa politično ali strokovno suveren na vseh 27 potencialnih resorjih. Mislim, da takega supermana ni. In to je en tak pomemben del, ki je v tej kampanji evropski za razliko od tiste 2019 malo manjkal. Pač tem je toliko kakor jih je in to je ta demokratizacija, transparentizacija evropskih institucij. Konec koncev Evropska unija večkrat ne razume, da ne vlada ozkemu bruseljskemu mehurčku, ampak vsem državljanom Evropske unije.
Zdaj, če se nekoliko nekako obrnem na delo dosedanjih evropskih komisarjev, lahko rečem, da je moja glavna kritika bila do zdajšnjega mandata to, kar si, kandidat, ti v prvih dveh, treh minutah tudi povedal sam in to je stik s tem Državnim zborom. Stik z institucijami slovenske države je bil v tem mandatu praktično neobstoječ. Razumem grobo pravno tendenco, da komisar ne more zastopati primarnih nacionalnih interesov, ampak tega se ne drži nihče od ostalih komisarjev, samo slovenski, se zdi. Jaz tudi razumem, sem prejšnji teden poslušal en dober podkast, kjer je bil gost, bi temu rekel, se mi zdi, eden najboljših slovenskih dopisnikov za Delo in Pop Žerjavič, ki je rekel, da je, gospod Lenarčič da ima velik ugled v Bruslju, da njegove briefinge na temo Gaze veliko novinarjev, veliko zainteresirane javnosti spremlja, ampak glih v tem je kritika, ki jo mi v tej državi lahko vidimo - to je vse namenjeno nekemu mehurčku, ki je v svojem stolpu v Bruslju in pač te informacije o tem, koliko je bil dozdajšnji, koliko so bili naši dozdajšnji komisarji - mogoče z izjemo prvega - uspešni, pač enostavno do državljank in državljanov niso prišli ne do poslank in poslancev. In to je problematično, zato zelo pozdravljam to, kar si, kandidat, povedal, da se boš udeleževal sej v Državnem zboru in jaz verjamem, da to ne bo vsak teden, ne bo vsak mesec, ampak parkrat, parkrat na leto pa je koristno imeti stik. To je koristno za državo. Mislim, na koncu koncev jaz gledam, če primerjam našega komisarja pa, ne vem, hrvaško komisarko, je hrvaška komisarka prvi lobist hrvaških interesov v Evropski komisiji, v Sloveniji pa tega nimamo. In to se mi zdi pomembno, da ne da bi kogarkoli drugega pri tem prikrajšali, ampak da je pač komisar tudi konec koncev Slovenec.
In naslednja stvar; komisar je hočeš nočeš politična funkcija, taka groba politična funkcija v resnici in to pomeni, če si politik, da načeloma odgovarjaš javnosti, komuniciraš z javnostjo. In kot sem že na začetku rekel, to je eden večjih problemov vseh institucij Evropske unije, da je ta komunikacija z javnostmi v državah članicah enostavno slaba, pomanjkljiva verjetno iz čisto konformističnih razlogov in s tem je treba prekiniti. Razumem to, da je Slovenija trenutno v Evropski uniji, se mi zdi, da dobro pozicionirana, vsaj tako večina dopisnikov in ljudi, ki nam predaja informacije iz Bruslja, pravijo, da je predsednik vlade in vsi njegovi sodelavci, da so disproporcionalno pomembni glede na našo velikost, disproporcionalno vplivni na ključne odločitve v Evropski uniji ne samo na temo energetike. Konec koncev so to sicer ne v striktno evropski temi, ampak se je tudi v zadnjih tednih v medijih videlo, da je Slovenija za nekaj trenutkov celo prevzela pozornost celotne svetovne javnosti. In tudi ko z ust ameriškega predsednika in nemškega kanclerja pridejo pohvale Sloveniji in slovenski vladi, to pomeni, da smo na pravi poti. Zato se mi zdi, da je to dobra popotnica za enega od tistih 27 resorjev, ki jih bo na koncu naš kandidat zasedel.
Kar se tiče vseh vsebinskih, vsebinskih možnih tem, ki jih lahko odpiramo, bi mogoče se najprej obrnil na to, kar je tudi kandidat sam odprl, to je na zeleni prehod. Jaz sem prvi, ki lahko pove, da je zeleni prehod ključna na eni strani priložnost in inovativna priložnost in na drugi strani eksistenčna nuja Evropske unije. Problem, ki ga ima Evropska unija, je pa v tem, da se zeleni prehod na povprečnega državljana, na povprečnega prebivalca kaže tako, da imamo prištepane zamaške na plastenke. In tu sem razumel ta apel, s katerim se jaz strinjam, da pač tam nekdo v Bruslju bo mogel dvakrat razmisliti o tem, kako je vulgariziral se je v resnici zeleni prehod v Evropi z raznimi - pa slamice še kupim, ampak teh zamaškov pa res ne.
Druga stvar pa mogoče neka tema, ki je še nismo odpirali ali pa je bila samo delno dotaknjena, in to je ena od kritik, ki jih je Evropska unija v zadnjem času tudi kot celota ne nujno kot posamezne države zadeva. In to je, da ja, Evropa, Evropska unija je mirovni projekt, ampak mi trenutno v geopolitičnih razmerah, v kakršnih smo, kjer lahko rečemo, ja, na ozemlju vojne ni, sta pa dve zelo blizu in jaz mislim, da Evropska unija v naslednjem mandatu bo mogla predvsem biti tisto, kar je bila v svojem bitju - mirovnik. V ne takem pomenu besede kot se zadnje čase to vulgarno kaže, ampak v tem da bo stremela k miru, na eni strani k prekinitvi zločinskega genocida in zločinskega terorja v Gazi in na drugi strani nad zločini, ki jih ruski agresor dela v Ukrajini. Na koncu koncev bomo se mogli vrniti k temu, da obe ti dve žarišči, upam, da po koncu mandata naslednje Evropske komisije ne bosta več žarišči, ampak področji rehabilitacije na eni strani infrastrukture, na drugi strani pa tiste zelo pomembne duhovne, kjer imamo veliko težav.
To je to, kar se vsebin tiče. Jaz nadalje ne bi, ne bi odpiral naslednjih tem. Pozdravljam kandidat, da si odprl tudi temo debirokratizacije. To je nesporno tudi s strani predsednice Evropske komisije o tem, ko bo odprta v tem mandatu, je pomembna, gospodarstvo jo čuti, je prav, da jo Evropska komisija resno naslovi. Enako velja za, in tu verjetno, če lahko sugeriram, ne bo večjega strokovnjaka za javna naročila v prihodnji Evropski komisiji kot naš, kot našega komisarja, ali pa za celoten proračun.
Torej, za konec ne bo vprašanje, bo kar trditev: dragi kandidat, Poslanska skupina Svobode te pri tvoji poti podpira in se veseli sodelovanja, ki si ga obljubil.