Lep pozdrav vsem prisotnim poslankam in poslancem in vsem ostalim vabljenim. Jaz sem Andrej Vrtačnik iz pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije. Pristopil sem v imenu vabljenega gospoda Mitje Gorenščka, ki je zadržan na seji Ekonomsko-socialnega sveta, od koder tudi jaz prihajam sedaj. Navezal se bom na vsebinski del tega, kar je predmet burne razprave že tam na drugi lokaciji, na Gregorčičevi 27, pa vendarle mislim, da je to pravi prostor, kjer lahko delimo svoje pomisleke, pa tudi nadgradimo rešitve.

Glejte, glede rešitev v predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, na Gospodarski zbornici pozdravljamo dvig vezave krajevne pristojnosti upravnih enot, ker verjamemo, da bodo s tem stekli določeni postopki, ki so bili zdaj krčevito zadržani in sigurno to prinaša določene negativne posledice tudi za gospodarske subjekte, tudi recimo pri izdaji gradbenih dovoljenj za izvajalce gradenj. Bi pa naslovil v drugem delu ureditev oziroma pomisleke in zadržke, tehtne zadržke glede ureditve v 27. 28. in 30. členu. Namreč, bom kar šel od člena do člena. V 27. členu se namreč ocenjuje z naše strani zagotovo vnašanje nepotrebnega, neutemeljenega dodatnega bremena za delodajalce v kontekstu finančnih in administrativnih obveznosti pri prevzemanju izobraževanja tujcev, zagotovitve, vključitve tujcev v izobraževanje in učenje Slovenskega jezika. Pri tem razumemo sicer in spoštujemo pomen integracije tujih delavcev v slovensko družbo in podporo pri učenju slovenskega jezika, zlasti spričo dogajanja na trgu dela in rekrutiranju delavcev. Vendar menimo, da uvedba tovrstne obveznosti za delodajalce ni ustrezna rešitev. Konec koncev jo ocenjujemo tudi kot kolizijsko v kontekstu oziroma v razmerju do sistemskega zakona, kar je Zakon o tujcih. Menimo, da bi se lahko tudi v tem zakonu, Zakonu o tujcih in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev lahko te ukrepe oziroma rešitve izobraževanja tujcev, poleg že rešenih, poleg že vključenih naslovilo tam, ne pa v tem, bom rekel interventnem zakonu, ki ima, bom rekel, predvideno uporabnost do konca septembra z možnostjo podaljšanja za tri mesece.

Glejte obveznost kritja stroškov izobraževanja in zagotavljanja časovnih resursov za udeležbo v programu predstavlja znaten finančni, administrativni pritisk na podjetja, še posebej v trenutnih gospodarskih razmerah, ko se podjetja soočajo z različnimi izzivi. Menimo, da je potrebno bolj premišljena, uravnotežena rešitev, ki bi spodbudila integracijo tujcev brez dodatnega obremenjevanja delodajalcev. Konec koncev je kar nekaj programov že sedaj obstoječih, ki potekajo v kontekstu financiranja skozi Urad za integracijo migrantov, mislim, da se imenuje, kjer so programi učenja slovenskega jezika in tudi uvajanja v kulturo, slovensko kulturo zagotovljeni pod določenimi pogoji oziroma minimalnimi prispevnimi deleži. Nekateri tujci imajo torej lahko že pridobljeno znanje slovenskega jezika, za nekatere poklice pa znanje slovenskega jezika tudi ni potrebno. V kolikor pa delodajalci razporedijo tujca na delo pri katerem je potrebno znanje slovenskega jezika je pa še zdaj zagotovljeno, da to znanje seveda pridobijo, že zaradi stika s strankami.

Sklepno bi svoje razmišljanje oziroma stališče oprl še na določbi 28. in 30. člena, s katerim se za delodajalce določa enoletna prepoved zaposlovanja in dela tujcev ter nesorazmerna in pretirana višina globe. Glejte, saj gre v razponu, ampak vse do 30 tisoč evrov, je dejansko neadekvaten ukrep za take, bom rekel, za tako domnevno kršitev. Govorimo seveda o pravnomočnosti in tako naprej v prekrškovnem postopku, pa vendarle že sama sankcija prepovedi zaposlovanja je izjemno težka posledica. Poudarjamo, da gre za nesorazmerne ukrepe, ki so za delodajalce v celoti nesprejemljivi.

Prosim vas za tehten premislek in tudi, bom rekel, prisluh gospodarstvu, da se te določbe omehča in se jih zajame v drug bom rekel, vsebinsko primernejši zakon. Intervencijske ukrepe iz tega predpisa pa se pusti, da zaživijo svojo pot za ta namen kakor so se sprejema predpis.

Izpostavil bi sklepno samo še tole, stavek, dva. Spornost izvajanja programa integracije vsekakor ocenjujemo, da je nesorazmerno deljenje vlog na račun oziroma na stran delodajalcev, kar je nesorazmeren ukrep. Slišali smo, problem je seveda ne samo obremenitve delodajalcev, da zagotovi odsotnost in obiskovanje ter dokončanje izobraževalnega programa za učenje slovenskega jezika, ampak je tudi nedodelan pristop oziroma rešitev kako bo delodajalec na koncu tako potrdilo prejel, kdo mu ga bo izročil, sicer v kolikor bo tukaj nek izostali člen bo podlegel lahko oglobitvi oziroma prekrškovnemu postopku. Hvala lepa.