Hvala lepa za besedo.
ZPS je podala mnenje z vidika svojih nalog določenih s Poslovnikom Državnega zbora in Zakonom o Državnem zboru, torej z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Glede na to, da amandmaji k predlogu zakona, ki bi odpravljali pripombe niso vloženi, bom mnenje, pisno mnenje na kratko povzela.
Poleg pripomb k naslovu in 1. členu, ki so zakonodajno tehnične narave in se nanašajo na pomanjkljivo oziroma vprašljivo opredeljevanje temeljnih pojmov in neustrezno določen namen predloga zakona, ki odstopa od vsebinskih rešitev v predlogu zakona, so najprej podane pripombe k drugemu delu predloga zakona, ki se nanaša na tri novele in sicer Zakona o tujcih, Zakona o prijavi prebivališča in Zakona o urejanju trga dela.
V zvezi s podpoglavjem, ki predstavlja novelo Zakona o tujcih in ukinitev krajevne pristojnosti upravnih enot, je ZPS opozorila, da je treba preučiti, ali je ta rešitev v veljavnem zakonskem besedilu dosledno izvedena oziroma vsebinsko upoštevana. V več členih veljavnega zakona je namreč krajevna pristojnost upravnih enot izrecno ali smiselno ohranjena, razlogi za to pa v zakonodajnem gradivu niso predstavljeni. Pojasniti je treba tudi izvedbene vidike prehoda na spremenjeno zakonsko ureditev in oceniti ali je v ta namen smiselno oblikovati prehodno ureditev.
Pri noveli Zakona o prijavi prebivališča je ZPS opozorila, da sprememba ni poenotena z istovrstnimi spremembami v Zakonu o tujcih, poleg tega pa tudi ni enaka po vsebini, istovrstni določbi, kot je bila v veljavi v letu 2016.
Pri noveli Zakona o urejanju trga dela je treba biti pozoren na uporabo temeljnega pojma "tujec", ki v osnovnem zakonu, torej v Zakonu o urejanju trga dela ni opredeljen, prav tako pa ne pojem "država izvora" in na veljavno okrajšavo v zakonu za državljana tretje države, ki v novem odstavku ni uporabljena.
Posebej pa je treba izpostaviti tretji del predloga zakona, ki vsebuje začasno ureditev na področju opravljanja dela tujih delavcev v Republiki Sloveniji. Predlagana začasna ureditev pomeni odstop od sistemske ureditve v Zakonu o tujcih in v Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, v zvezi s čimer je ZPS opozorila, da bi zato zaradi zagotavljanja načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave morali obstajati stvarno utemeljeni razlogi. Vsak odstop mora biti utemeljen, saj v osnovi načenja predvidljivost in pravno varnost, ki sta temeljni prvini načela pravne države iz 2. člena Ustave. Predlagane rešitve v tem delu predloga zakona niso oblikovane dovolj jasno in določno, so mestoma v neskladju ter ne vzpostavljajo ustreznega razmerja do sistemske ureditve, ki se uporablja subsidiarno, kar povzroča pravno negotovost in s tem nezaupanje v pravo. V mnenju je opozorjeno tudi na problematičnost časovne zamejitve ukrepov na datum 30. september 2024, in sicer z vidika 2., 14. in 22. člena Ustave. Ker se začasna ureditev nanaša tudi na vloge, ki so bile že vložene pa o njih še ni bilo odločeno, bo poseženo v pravni položaj delodajalcev, saj jim bo naložena nova obveznost v 27. členu (zagotavljanje javno veljavnega programa za učenje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe), na to obveznost pa delodajalci ob vložitvi vloge niso mogli računati, kar je sporno z vidika načela zaupanja v pravo; prav tako se ji ne morejo izogniti. Možnost podaljšanja ukrepov s sklepom vlade brez vsebinskih kriterijev pa je sporna z vidika 2., 3. in 120. člena Ustave.
Tretji del predloga zakona bi terjal obsežne spremembe, ki bi odpravile verjetne kršitve naštetih ustavnih določb, obenem pa tudi druge pripombe iz mnenja ZPS, ki bi zagotovile koherentnost in izvedljivost te ureditve. Hvala.