Govor

Jure Trbič

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni! Pred nami je predlog zakona, ki je urgenten in nujen. Namreč, s primarnim ciljem razbremenitve, trenutne razbremenitve upravnih enot kot takih, seveda tudi tam zaposlenih, je Vlada pripravila predlog, ki je pred vami, kjer so se v medresorskem usklajevanju tudi združilo več pristojnih resornih ministrstev. Mi na Ministrstvu za javno upravo seveda v luči pač ukrepov, ki so nujni za to, da se optimizirajo določeni postopki na upravnih enotah. Zdaj prvenstveno tu je v luči intervencija, optimizacija in pohitritev administrativnih bremen, ki se na določenih upravnih postopkih, posebej vezanih na področje upravnih notranjih zadev oziroma pod področje tujskih zadev. Kajti, nekateri ti postopki s področja tujcev terjajo tako kot sem rekel, veliko breme, tako iz strokovnega procesnega smisla kot pravzaprav tistega poslovnega zraven poleg samega postopka smisla, od dopolnitev do veliko poizvedovanj in to seveda terja svoj čas, kar poznajo tako stranke kot nenazadnje tudi gospodarstvo in tudi drugi uporabniki, ki zaradi tega trpijo, nenazadnje seveda tudi precej prizadevni zaposleni na upravnih enotah.

V zadnjih več letih že beležimo skokovito, bistveno povečanje primerov, še posebej na tem področju, katerega največji del pa predstavljajo pravzaprav enotna delovna dovoljenja. Drži, tudi druga plat je tu demografsko stanje, potrebe gospodarstva, delodajalcev in tako naprej, ampak sam se ne bi fokusiral na ta del, kajti bistvo je tu, nujni ukrepi, začasni ukrepi za razbremenitev. Ampak podatki, ki smo jih po poglobljeni analizi stanja na upravnih enotah naredili ne kažejo slike, ki bi lahko vlada držala križem rok. Denimo, če primerjamo 5 let nazaj, od leta 2019 napram lani, je porast teh zadev v deležu več kot 50 odstoten, v absolutni številki pa govorimo iz, če je bilo leta 2019tujskih postopkov dobrih 120000, jih je zdaj že skorajda 190 tisoč. Ja, to ni vse, to so vsi ti postopki, teh je veliko, ampak največji delež tega so tako imenovana enotna delovna dovoljenja, o čemer naslavlja pravzaprav tretji del zakona.

Tako kot sem že omenil, seveda demografska situacija, starajoča delovna sila, kar seveda pomeni tudi kadre na upravni enoti, vse to vpliva na to, da se začenja zadeve zaustavljati. In ja, seveda statistika ni edina zveličava stvar, pa vendar podatki pri tem podtipu ptujskih postopkov kažejo izrazito izrazito anomalijo, če se smem tako izraziti. Namreč, če gledamo celokupno učinkovitost delovanja upravnih enot, je velika, velika večina postopkov rešenih. Govorimo od 3 do 97 odstotkov v zadnjih nekaj letih. Medtem ko je na tem področju ta delež zdaj padel že pod 70 odstotkov, navkljub temu, da dejansko upravne enote in zaposleni tam rešijo več primerov, kot so jih, absolutno več, pa vendar delež pada in delež pada precej drastično. Tako da tako se je nabralo in zato smo v sodelovanju tudi seveda z drugimi resorji pripravili ta interventni zakon, katerega pravzaprav bistveno sta dve področji. Eno je bolj s področja notranjih zadev. Tu govorimo pravzaprav o tako imenovani odpravi krajevne pristojnosti pri teh tujskih zadevah in druga pa je neka začasna ureditev, ki bo pomagala, da se hitreje sprostijo določeni ti postopki postopka. Torej enotna delovna dovoljenja, kar bo seveda dalo tudi zaposlenim pa tudi strankam pravzaprav za zadihati in možnost, da lažje steče naprej.

Dodam še to, že pred dvema letoma smo pripravili novelo Zakona o državni upravi, s katero smo omogočili tako imenovane prenose med upravnimi enotami na podlagi malo bolj, malo bolj dalj trajajočega mehanizma. Na ta način je Ministrstvo za javno upravo v soglasju vedno tudi z resornim ministrstvom, v tem primeru je to bil MNZ, prestavil iz bolj obremenjenih upravnih enot na manj slabih, 7 tisoč vlog. Povratne informacije s strani strank, tako fizičnih oseb kot seveda delodajalcev, so bile več kot pozitivne. In vsemu navedenemu navkljub, se pravi, kot sem že rekel, ni več mogoče pravzaprav, sploh glede na časovno trajanje, ki ima lahko tako vpliv na pravice posameznikov kot ne nazadnje na produktivnost in konkurenčnost gospodarstva. V luči takih razmer Vlada pač ne more in ne sme biti križem rok.

In ker postopek kot tak še vedno ostaja v pristojnosti upravnih enot, bo skrajšanje časa, ki bo sledilo tem ukrepom, da bodo nenazadnje ti tuji delavci lahko razmeroma hitro zakonito vstopili na trg dela, vplivalo seveda tudi na učinkovitejše poslovanje upravnih enot, na razbremenitev tam zaposlenih, ki tudi v luči drugih širših družbenih razmerij in nenazadnje tudi nedavne stavke, več kot potrebujejo tudi kakšen pozitiven signal in seveda to še zdaleč ni vse, tudi kontinuirano delo, tako resorsko kot nenazadnje s strani Ministrstva za javno upravo, ki smo pristojni za dobro njihovo organizacijo, kadre in finančne ukrepe.

Naj zaključim še s tem, da gotovo te navedene ukrepe, še enkrat urgentne, pa bi bilo več kot gotovo smiselno v prihodnosti dopolniti in nadgraditi še z drugimi in seveda tudi s smiselnimi spremembami sistemske zakonodaje, ki sicer ureja to področje.

Toliko za začetek, hvala lepa.