Ja, nisem navajen govoriti v parlamentu. Gospa predsednica lepo pozdravljena, gospe in gospodje poslanci, gospod minister, gospa državna poslanka. Za ministra me še posebej veseli, ker smo iz istih krajev doma, tako da še lahko malo bolj govorim po naše, bi rekel. Glejte, te dni ravno 9. junija je 64 let, ko sem jaz s 16 leti šel v Brazilijo oziroma po svetu, ne, in(nadaljevaje) nikoli ni bilo pri meni, niti pri družini, vprašanje, ali smo mi postali Brazilci ali smo postali Američani ali smo postali…, vedno smo bili Celjani in vedno smo bili in bomo še vedno ostali Slovenci. Zakaj ta uvod? Ker jaz ne bom veliko govoril, če dovolite, o našem poročilu in o našem delu. Tu ga kolegi iz drugih organizacij po svetu poznajo, veleposlanik Gosnar, ki je bil soustanovitelj, in gospa državna sekretarka je že veliko o njem povedala.

Kaj nas združuje, kajne, združuje nas to, da 30 slovenskih poslovnih organizacij, zbornic in poslovnih klubov, ki so jih ustanovili Slovenci in ki so jih začeli ustanavljati, ne v zdajšnjih letih, ampak že leta 1902. v Chicagu, so bile prve organizacije. To se pravi, Slovenci imamo tradicijo združevanja v gospodarskih in poslovnih organizacij. Organizacije, ki jih tu gospodje in gospe predstavljajo, so že 70, 60 let stare, po celem svetu in, ki predstavljajo milijardo 500 milijonov potrošnikov. Kaj mi želimo? Mi želimo, gospod minister, da se vrnem na vaš nastopni govor, ko ste bili v parlamentu, ko ste se predstavili kot kandidat za ministra. Jaz nisem imel vašem govoru, nimam kaj dodati. Jaz ga samo želim, mi ga samo želimo, da bomo iz izjav, ki jih imamo, kako bomo naprej sodelovali, kakšno bo to sodelovanje, kako bo ta svet, gospodarski svet, ki se je na eni strani v Sloveniji zelo spremenil, v 32. letih je Slovenija zelo napredovala.

Gospod minister, jaz se z vami strinjam, ko govorite o gospodarskih dosežkih, ne pa o vsakdanji politiki, ki pravite, poglejte, kakšni so dosežki. Ti dosežki slovenskega gospodarstva, slovenskega podjetništva in s tem tudi sistema, vladnega sistema, so zavidljivi, so nanje smo mi vsi ponosni. In ta struktura slovenskega gospodarstva se je v teh 30 letih spremenila, kot se je spremenilo gospodarstvo v celotnem svetu in zdaj moramo mi najti tukaj dialog. Kakšen dialog, ki bo dal slovenskemu gospodarstvu v Sloveniji eno dodatno silo, da bo povečal svojo prisotnost v vse bolj konkurenčnem svetu, kajne, in zato bi jaz, gospod minister dovolite, predlagal, da bi, da tretje leto na tem globalnem forumu, jaz sem vesel, da je globalni forum, ker mi se imenujemo globalna organizacija, že vsa leta, tri, štiri leta, da tudi to sodelovanje daste na dnevni red. Ne lansko leto, pa letos ni bilo, nam to ni uspelo, upamo, da nam bo to naslednje, ker zelo preprosto, ko Vlada reče, ko minister za gospodarstvo reče, da je to sodelovanje pomembno, se celotni državni aparat, plus vse gospodarstvo gre za njim. To je dejstvo na celem svetu in tudi v Sloveniji. In to, mi smo danes slišali in smo slišali takrat, ko ste vi nastopili. Mi ne moremo, to ni nekaj posebnega, mi smo del slovenskega gospodarskega prostora v svetu, kateremu lahko pomagamo z digitalnimi orodji, ki jih uporabljamo in danes uporabljamo tako eno platformo, ki jo je financiralo zunanje ministrstvo in urad, imamo potem še, še zemljevid slovenske prisotnosti v posameznih državah, kjer lahko greš na zemljevid in vidiš vse, kako se to, kakšne slovenske proizvode in storitve imaš. Potem imamo en program, ki ga vodi SDGZ iz Trsta, ki je praksa, ki ga podpira tudi urad, zunanje ministrstvo, gospodarsko diplomacijo, imamo dobre odnose. Moramo pa biti del sistema, ne samo tako imenovanih poslovnih klubov, ampak celotnega sistema internacionalizacije slovenskega gospodarstva.

In ko smo že pri poslovnih klubih, ki so se zdaj zbrali tudi v Mariboru, ta prejšnji teden. 450 tisoč evrov, ki jih ima Spirit za poslovne klube, jaz ne bi komentiral. To je denar, ki je na razpolago, ki ga ima država, ki ga daje. Mi, kot poslovni klubi pa poslovne organizacije smo pa še dali 12 milijonov zraven, da mi delamo. Ampak ta denar, s tem denarjem se da malo narediti, se da veliko narediti, ampak to je samo vprašanje, koliko se pa lahko še več naredi in kako se v boljši povezavi z boljšimi tehnologijami, manj birokracije pa za malo sredstev da več narediti. Nam je pomembno sodelovanje v vsaki naši organizaciji. Vsak slovenski podjetnik v svetu ali podjetnica je ponosna in želi sodelovati s Slovenijo, ni tukaj vprašanje denarja, ampak je tu vprašanje štemplja, da sodelujemo in da bomo našli to sodelovanje. To je za nas več važno. Doktor Marija Pahor, ki je s Koroške, pa dela zdaj v Trstu je napisala lansko leto eno zanimivo študijo, ki govori o slovenskosti, kjer govori, da da utrjevanje gospodarstva v slovenski skupnosti po svetu je najboljši način, da se utrjuje tudi jezik, da se utrjuje iz generacije v generacijo LˊDor Vador, da se utrjuje slovenskost kot taka. In nekaj drugega je, kar je še pomembno. V zadnjih dveh letih ni slovenskega podjetja v tujini in mi imamo okrog 2 tisoč registriranih v naši organizaciji na vseh kontinentih, ki bi ne bilo konkurenčno uspešno ali ki bi zaprlo svoja vrata. Slovenke in Slovenci, tako kot ste tukaj v Sloveniji, smo tudi v svetu globalno priznani in konkurenčni podjetniki. In vse več je pa te povezave med nami v samem svetu, recimo Brazilija z Nizozemsko, Argentina s Kanado in tako naprej ali pa z ZDA z Brazilijo ali pa z Avstralijo. Vse te več povezave je in mislim, da je, tu je zelo pomembno, da mi čim boljše to izkoristimo, tudi in predvsem tudi v tem svetu novih tehnologij. Jaz imam tu en govor, ki sem ga hotel delno prebrati, pa mi je potem veleposlanik Gosnar opozoril, da je govor napisala umetna inteligenca, ne pa jaz. In sem rekel, bom raje govoril, namesto da bom bral govor umetne inteligence. V tem svetu, ki se zelo hitro razvija je pomembno, da se te povezave tudi med nami hitreje delajo. Tukaj moramo iti predvsem v novi strukturi slovenskega gospodarstva, ki so družinska podjetja, srednja podjetja. Od petih največjih izvoznikov v Sloveniji so štiri multinacionalke in ena je koncentriran en del evropskega tržišča, da tukaj najdemo čim več biznis to biznis med podjetniki, da v podjetniški strukturi, kot se to dogaja že v Roto v Deva softu, da v njihovo strategijo, dolgoročno strategijo dajo tudi kot prednost sodelovanje s Slovenkami in slovenskimi podjetniki po svetu. In to je en del, ki ga moramo mi opraviti. Dokaz, da smo spodobni, v principu, da Slovenec Slovencu ni volk, ta izraz je nekaj, ja vsaj mi ga tako ne smatramo, ali pa volkulja. In da bomo to našli pod geslom posluj s Slovencem ali s Slovenko in zmaguj. Skratka, da bodo naše bilančne vsote v naših podjetjih v Sloveniji boljše in da v tej preobrazbi slovenskega gospodarstva za naslednjih 30 let, jaz mislim živeti še do 120 let mimogrede povedano, da bo v tej preobrazbi, tehnološki, tržni preobrazbi, da bo to partnerstvo bolj zaživelo, še bolj močno in tudi z napori, kot doktor Pleskovič v Slovenskem svetovnem kongresu, ki to že dalj časa tudi organizira in vseh nas, da bomo našli ta skupni jezik, ki bo dal skupne rezultate.

Še nekaj, gospod minister, pa gospa državna sekretarka, bi jaz poudaril. Slovenska podjetja v tujini, mi smo izven meja, mi nimamo zamejstvo, mi smo samo en svet, spadajo med družbeno odgovorne, zelo skrbijo za svoje delavce. Večina teh podjetij ima tudi delitev dobička s svojimi delavci, ne. So socialno organizirane, tako da smo lahko na to podjetništvo slovensko, izven meja zelo zelo ponosni. In potem z ideološkega stališča bom povedal kaj mi je rekel predsednik slovenske zbornice, slovensko argentinske zbornice gospod Križ. Je rekel, prej so eni tam hodili pa eni so tja hodili, gospa državna sekretarka je bila v Argentini, v zbornico pa hodijo vsi. Gospodarstvo združuje. Gospodarstvo je tisto. In če se bomo boljše povezali s faktorji Ministrstva za gospodarstvo in njenimi organizacijami, tako kot smo dobro povezani z Uradom z zunanje ministrstvo, mislim da smo nepremagljivi. Najlepša hvala.