Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovani in spoštovane, dragi prijatelji in dobrodošli v Državnem zboru! Jaz imam eno veliko težavo, ker ne bom mogel biti dolgo prisoten, ker grem v tujino, ampak enostavno verjemite mi, da ne glede na vse, karkoli se bomo danes dogovorili, bomo poskušali na našem ministrstvu zadeve izpeljati, ker vam moram zdaj iskreno povedati iz srca, zaradi vas smo lahko tu v domovini bistveno bolj samozavestni, kot bi lahko bili. Mogoče se tega niti ne zavedamo in vsaj jaz sem v teh dveh letih spoznal, moram povedati, da prej ne, kaj delate za to našo domovino vi na gospodarskem področju sploh. In zato bi seveda radi na našem resorju vsaj minimalno zadeve premaknili, zato da bo v bistvu vsem nam bolje. Brez državne sekretarke in ministra Arčona se seveda nekatere stvari ne dajo. In jaz potrjujem, da je naše sodelovanje odlično. In tukaj bi se vendar rad zahvalil, jaz se zmeraj moram zahvaliti tistim, ki res kaj delajo, ker včasih se ministri samo hvalimo pa slikamo, delajo pa ljudje v ozadju. Ampak tukaj sta Dejan in gospa Humar tista, ki v bistvu delata največ. Tako da res hvala lepa.

Nacionalni interes Slovenije, gospe in gospodje, je gospodarski razvoj in brez močnega zamejstva tudi ne bomo imeli takšnega gospodarskega razvoja, ki si ga na koncu koncev vsi skupaj želimo. Zato želimo krepiti zamejske gospodarske organizacije in vse te njihove povezave, ker bo s tem našemu gospodarstvu bistveno bolje. Za močno zamejstvo, ki mora biti, ter njegov nadaljnji razvoj in razvoj, kar je v nacionalnem interesu Slovenije, je ključnega pomena prav gospodarstvo. To je kot v naši državi, če ne bomo imeli dobrega gospodarstva, ki bo seveda plačevalo davke, mi drugega v državi, drugega vira za polnjenje proračuna nimamo, si verjetno tudi težje predstavljamo blaginjo, takšno, ki jo zdaj živimo. Zato moramo narediti vse, da bom rekel gospodarstvu, bodisi zamejskemu ali pa našemu, naredimo dobre, dobre pogoje. Zamejske skupnosti, vi to zelo dobro veste, predstavljajo v bistvu neko naravno gospodarstvo, gospodarsko zaledje Slovenije, in ga jaz vidim kot zelo pomemben ekonomski potencial, kjer v bistvu lahko nam pomaga pri tem čezmejnem sodelovanju država. Naša je seveda zelo izvozno naravnana, smo industrijska država, neke statistike govorijo, celo tretja v Evropi, ampak največ, bom rekel, blagovne menjave je z državami, našimi sosedami, se pravi Avstrijo, Hrvaško, tudi nekaj zdaj z Madžarsko, Nemčijo in tako naprej. To so vse, bom rekel, te države, ki so zelo pomembne. In ravno pri tem lahko vi v bistvu največ pomagate. In samo to tesno sodelovanje, neko kulturo sobivanja med vsemi, bom rekel, akterji, če bomo znali imeti to kulturo sobivanja, potem se jaz za rezultate na tem področju ne bojim. Leta 2022 - vendarle je to treba poudariti, zato ker verjetno nas, hvala bogu, kdo sploh gleda -, na pobudo vseh zamejskih organizacij je bila ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, prvič v 30 letih na takšen način. In Slovenija je v bistvu z matično državo prvič povezala vse ključne zamejske gospodarske organizacije. In verjemite mi, da iz vas, bom rekel, črpamo veliko energije in imamo zdaj vse te gospodarske zamejske organizacije, od Hrvaške, Madžarske, Italije, Avstrije. In se mi zdi, da zadeva je dobro nastavljena. Imamo ogromno, ogromno prostora, da res naredimo še bistveno več korakov naprej. Kot gospodarski minister sem v lanskem letu obiskal zamejske skupnosti v Porabju na Madžarskem. To je bilo mislim, da maja leta 2023, in bil sem tudi na avstrijskem Koroškem, tudi v tudi 2023, bil sem tudi na Štajerskem in vem, da me čakajo še obiski v Italiji in na Hrvaškem. In veste, da bom zelo rad prišel, da v bistvu naredimo to, kar smo naredili v Porabju in v Celovcu, in da res potem mi vas poslušamo, ker potem na podlagi tega tudi kakšno stvar realiziramo. Mi smo leta 2024, v Planici je potekala prva letna konferenca tako imenovane Zamejske gospodarske koordinacije. Naslov je bil, kako v bistvu, kako si predstavljamo to čezmejno sodelovanje in kako vse te izzive spremeniti v neke nove priložnosti. To se mi zdi ključno in se mi zdi, da smo dobili kar nekaj odgovorov, in tudi vem, kje vas, bom rekel, nekatere stvari mučijo. Seveda je ena od tega, da vse skupaj deluje, je potrebno, bom rekel, iz te naše domovine spraviti tudi nekaj denarja, da boste lahko normalno vsi skupaj funkcionirali. Jeseni, kot sem že rekel, se bomo odpravili na Hrvaško. Tam bomo imeli prvo poslovno konferenco Zamejske gospodarske koordinacije in tudi nekatera potem srečanja z raznimi gospodarskimi subjekti. Naj povem, da tisto, kar smo se v Planici pogovarjali, nasploh, kar se pogovarjamo že v tem letu dni, v petek bo objavljen prvi javni razpis za sofinanciranje stroškov dela v zamejskih organizacijah, se pravi, to je 16. 4., v okviru razpisa bomo zamejskim gospodarskim organizacijam za leto 24 sofinancirali strošek dela redno zaposlenih oziroma pogodbenega dela za enega zaposlenega v vsaki zamejski gospodarski organizaciji. Ne vem ali bo to dovolj. Gospodje iz Avstrije so me samo opozorili, Matjaž lepo prosim, samo dajte ne preveč administrativno, se pravi birokratizirati zadeve zato, ker tako kot v gospodarstvu, nimate se vi časa s papirji ukvarjati. To mora biti relativno zelo enostavno, da se zadeva na nek način financira. In to bomo zdaj v petek dali ven.

Zdaj, nekaj razpisov smo tudi že naredili v Porabju in jaz sem tudi bil videl, videl približno, kam je, tudi ta sredstva so bila namenjena in vam moram eno stvar povedati, predvsem za slovensko gospodarstvo kjer na nek način dajemo silne, skoraj milijarde v neko spodbujanje in so ti kdaj hvaležni, kdaj ti niso hvaležni, vidiš kako so ti hvaležen, na primer v Porabju, ko daš 5, 10, 15000 evrov enemu obrtniku. In včasih je to, bom rekel, sploh pomembno, zakaj se sploh trudiš za kako stvar, daš nekemu podjetju 15 milijonov ti še dober dan, ne reče več. Ampak teh ekstremov je relativno malo.

Kar se tiče zdaj Porabja. V letošnjem letu se zaključuje izvajanje programa spodbujanja gospodarske osnovne avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Tu smo se včeraj pogovarjali pri predsedniku Vlade malo. Govorimo o treh ukrepih, tako da govorimo o ukrepih spodbujanja naložb v gospodarstvo, potem v turizem in pa promocija programskega območja in podpora pri izvajanju programa. Mislim, da je bilo počrpanih 1000000 in 600000 evrov za več kot 40 projektov. In mislim, da vsak evro, ki ga namenjamo zamejcem, našim se nam vrne in ga namenimo relativno, ga zelo dobro naložimo. Zdaj, ker veste, da mi pokrivamo tudi šport, se pogovarjamo tudi za vzpostavitev zamejske koordinacije na področju športa. To bi rad naredili v letu 25, zdaj bomo najprej izbrali kaj se sploh potrebuje na tem področju in potem bi šli tudi v neke spodbude za, bom rekel, vsa ta društva v zamejstvu glede športne infrastrukture Slovencev v zamejstvu.

Zdaj, na koncu bi vendarle se res zahvalil za odlično, za odlično sodelovanje. Verjamem, da lahko še kakšno stvar seveda popravimo, ampak če želimo doseči neke cilje, potem verjamem, da lahko samo z nekim kulturnim pogovorom med nami in predvsem pa s spoštovanjem do vas pridemo do dobrih rezultatov. Tako da jaz bi se vam zahvalil in upam, da se zdaj v jeseni dobimo na Hrvaškem, potem pa še v Italiji. Vmes pa seveda normalno vrata Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so odprta. Res je, da na tem področju bistveno več naporov dela državni sekretar Dejan, ampak mi se vsi skupaj dogovorimo in želimo res pomagati, tako da zaenkrat najlepša hvala. Hvala.