Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem vabljenim, vsem tistim, ki so prišli! Sem pa prepričana, da vsi, ki so se opravičili, mnogi med njimi niso prisotni tukaj, ker so že toliko besed o tem povedali na to temo, in glede na to, da je naš cilj današnje razprave - in tudi sklepi o tem govorijo - takojšnje in čimprejšnje ukrepanje.

Današnjo sejo smo naslovili Nasilje med otroki je vse pogostejše, šole so nemočne, pristojni pa ne ukrepajo. Zakaj je torej nasilje je vse pogostejše? O tem smo seznanjeni, kolikor vemo, iz medijev, tudi neki podatki so, veliko pa je tega tudi prikritega. In tega medvrstniškega nasilja v naših šolah se moramo lotiti takoj, preudarno, premišljeno. Veliko je o tem bilo že povedano. Zakaj smo zapisali tudi, da so šole nemočne? To smo videli tudi v primeru osnovne šole Velika Dolina. Torej, šola je sama po protokolu pravilno ukrepala, ampak bilo je pa tudi povedano, da drugih vzvodov nimajo. Kako torej naprej? Dva dni nazaj smo bili tudi na Komisiji za peticije, kjer ni bilo nikogar od vladne koalicije, ker ste obstruirali, spoštovani kolegi, ni bilo nikogar od vabljenih z ministrstev. Tako da, kako bomo reševali težave in ukrepali, če se ne odzivate na peticijo, torej na težave določene skupine državljanov, ki ni tako majhna, se ne odzivamo in pristojni ne ukrepajo. Tudi to smo videli, da so tukaj predvsem lepe besede, tudi odziv ministra po dogodku na osnovni šoli Velika Dolina je bil takšen, da je povzročil ogorčenje tako staršev kot javnosti. In da se torej ti podatki ne obravnavajo tako, da bi lahko iz tega tudi čim prej ukrepali. Šola mora biti varen prostor za vse, za učence, dijake, zaposlene, tako strokovne delavce kot vse ostale. In pa starši morajo biti v to prepričani, da v varno šolo pripeljejo svojega otroka. Zato je dolžna država oziroma vlada je dolžna zagotoviti varnost v naših šolah.

Problematika medvrstniškega nasilja je kompleksna, je pravzaprav globalen fenomen, ki zadeva vse nas. Nasilje, tako v fizični obliki, nadlegovanje in grožnje, ki se prenašajo na splet ali tudi obratno, se namreč pojavlja že v vrtcih, nadaljuje skozi šolo in pušča globoke rane in trajne posledice. Smo postali družba nasilja in na področju odnosov resnično povsem odpovedali? Je medvrstniškega nasilja vse več? Da je treba o tem spregovoriti odgovorno in premišljeno, so izpostavili v posebni oddaji POP TV, imenovani Nenasilje; to je bilo lani 23. maja 2023. Tam so v ospredje postavili tudi dolžnosti in naloge staršev, šole in celotne družbe. Takrat je ravnateljica Osnovne šole Lava Celje, gospa Marijana Kolenko, dejala: "V teh dneh smo si toliko povedali, kaj potrebujemo, da je resnično čas, da začnemo jutri zjutraj to udejanjati, pa naj bo od ministra navzdol do nas v šolah in tudi staršev.« Sporočila so bila tako zelo jasna, da resnično samo mi vsi lahko začnemo s tem. In med drugim tudi poudarila, da obstaja manevrski prostor tudi na področju zakonodaje, torej da spremenimo nekaj členov, in to takoj. Spregovorila je tudi o odgovornosti staršev, ki ni nikjer jasno definirana. Ob tem dogodku, torej maja 2023, je tudi ravnateljica Strokovnega centra Planina, gospa Leonida Zalokar, dejala, kajti tam je bila tudi predsednica države, ki je bila zelo jasna in tudi realna, ko je na vprašanje, ali je konsenz pravzaprav možno doseči, dejala: "Misija nemogoče." In res je to tako. Namreč, leto je naokrog in konsenza in dogovora še vedno ni. 10. Junija 2024 se je zgodilo medvrstniško nasilje na Osnovni šoli Velika Dolina, kot primer medvrstniškega nasilja, ki je odmeval v javnosti, ki je sprožil val odzivov, kakršnihkoli že. In da ne bom ponavljala vsega, kar se je tam takrat dogajalo, bi med drugim tudi poudarila besede ravnateljice, ki je dejala: "Kot ravnateljica ne morem več zagotoviti stoodstotne varnosti na šoli. Počutimo se nemočne, starši si svojih otrok ne upajo več pustiti v šolo. Dolgo smo govorili, saj je varno, nič ne bo. Danes si tega ne upam trditi." In kako so se odzvali v lokalni skupnosti? V lokalni skupnosti so se sestali najprej člani svetov krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem in oblikovali sklep, ki se je glasil: "Glede na dosedanje izkušnje in njegovo obnašanje je namreč nadaljnje obiskovanje devetošolca, ki je fizično napadel sošolca, nesprejemljivo. Preveč je bilo fizičnega in verbalnega nasilja." To so besede predsednika krajevne skupnosti. Na ministrstvu navajajo, da so vselej zavezani skrbi za varno in spodbudno okolje v šolah, kar velja za vse učeče se, pa tudi za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Tudi državni sekretar na Ministrstvu za delo Juvan je ob tem dejal: "Strpen dialog moramo izvajati na vseh ravneh. Zato bi se svoje družbene odgovornosti morali zavedati vsi, ki delujejo v javnem prostoru. Še posebej na področju vzgoje, izobraževanja in socialnega varstva potrebujemo torej dialog in strpnost. Naš cilj mora biti družba, kjer lahko prebivamo brez policije na šolskih hodnikih." Drži, pa vendar to ni tako. Kako so nadaljevali v občini Brežice, kjer se je sestal 18. junija tudi Varnostni sosvet Občine Brežice in so bili sprejeti sklepi, da morajo pospešiti vse aktivnosti k razrešitvi primera nasilja na osnovni šoli, z rezultatom, da se povzročitelja kaznivega dejanja odstrani iz šolskega okolja. Tudi 20. junija so se na svoji seji sestali brežiški občinski svetniki. Povabili so ministra za notranje zadeve, ministrico za pravosodje, ministra za vzgojo in izobraževanje ter ministra za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti. Sprejeli so naslednje sklepe, da torej Občinski svet Občine Brežice ostro obsoja kakršnokoli obliko nasilja, medvrstniškega nasilja znotraj javnih ustanov in zavodov, še posebej v šolah in vrtcih ter njihovi okolici. Občinski svet je tudi podal zahtevo, da minister za notranje zadeve nemudoma zagotovi dodaten kader policistov, da zadolžijo Vlado Republike Slovenije, da predloži zakonodajni paket, ki naslavlja odgovore na romska vprašanja. In občinski svet je tudi pozval zakonodajalca v Republiki Sloveniji, da zagotovi pravno podlago, da se javne dobrine, kot so voda, smeti, lahko pokrivajo neposredno iz socialnih transferjev prejemnikov. Med drugim tudi še en sklep, da torej Vlada Republike Slovenije pripravi spremembe kazenske zakonodaje, ki napad na uslužbence, ki izvajajo javno službo, torej zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, določa kot kaznivo dejanje napada na uradno osebo. In pozval ministra za notranje zadeve, da z dodatnimi patruljami zagotovi varovanje na javnih prireditvah na območju Občine Brežice. Ampak to, kar je bilo povedano letos, ima predzgodbo še v lanskem letu. Pred več kot letom dni, torej 19. maja 2023, smo na skupni seji razpravljali prav člani odborov za notranje zadeve in izobraževanje in soglasno - ponavljam, soglasno - sprejeli naslednje sklepe: da torej oba odbora spodbujata in podpirata preventivne aktivnosti policije, strokovnih institucij, nevladnih organizacij in vzgojno-izobraževalnih zavodov oziroma inštitucij, ki spodbujajo sodelovanje in spoštovanje človekovih pravic, kulturo dialoga, med kulturno sodelovanje in mirno reševanje sporov. V nadaljevanju še naslednji sklep: da oba odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v okviru priprave šolske reforme v učne vsebine vnese tudi tematike, ki bodo poudarjale čustveno inteligenco sodelovanja in empatijo otrok. Naslednji sklep: predlog Vladi, da preuči veljavno zakonodajo in predlaga spremembe, ki bi učitelje, vzgojitelje in ravnatelje opolnomočile s pedagoško avtoriteto in avtonomijo, omejile možnosti poseganja staršev v strokovne odločitve v vzgojno-izobraževalnem procesu ter določile njihovo obvezo za sodelovanje s strokovnimi službami; da Zavod Republike Slovenije za šolstvo pregleda vlogo vzgojnih načrtov v osnovnih šolah in poda priporočila za njihovo nadgradnjo. Hkrati naslednji sklep: da torej Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje opravi analizo ukrepov in zakonodajnih sprememb, ki so jih druge države članice Evropske unije sprejele v zvezi s preprečevanjem nasilja med mladoletnimi in z analizo v treh mesecih seznani Odbor za izobraževanje, znanost in mladino ter Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je s tem sklepom tudi pozval Vlado, da preuči pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja v vseh državah članicah EU ter v roku šestih mesecev pripravi dopolnitve zakonodaje.

Za učinkovitejšo obravnavo v letu 2023 so župani 11 občin jugovzhodne Slovenije vložili paket zakonov za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij tudi torej tudi romskih. Konkretne predloge oziroma zakonske rešitve so pripravili tisti, ki se s težavami soočajo vsak dan, torej na terenu, poznajo dobro okoliščine in tudi poznajo rešitve. Žal so koalicijske poslanske skupine te predloge oktobra 2023 zavrnile, kar so seveda v Združenju občin Slovenije sprejeli z obžalovanjem in razočaranjem, hkrati pa ocenili, da gre za veliko zamujeno priložnost. In to se že leto kasneje pozna in se tudi torej zadeve zaostrujejo. Kot so večkrat poudarili, je šlo pri paketu zakonov za zahtevo prebivalcev jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki se dejansko srečujejo z velikimi izzivi. Hkrati pa sta bila na 4. oktobra 2023 na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejeta dva sklepa, in sicer: da Vlada Republike Slovenije do konca leta 2023 pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitev družbene odgovornosti posameznika ter da Vlada Republike Slovenije okrepi storitve centrov za socialno delo za podporo družinam ter na centrih za socialno delo v občinah, kjer biva romska skupnost, zagotovi dodaten kader ter ustrezno strokovno podporo socialnim delavcem. Tudi 11. januarja 2024 je bilo na Odboru za notranje zadeve obravnavano 10. poročilo Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti in je bil sprejet sklep, da torej ta odbor predlaga Odboru za izobraževanje, znanost in mladino ter Vladi, da v sklopu reševanja izzivov, povezanih s položajem romske skupnosti v Sloveniji, posveti poseben poudarek področju vzgoje in izobraževanja. Že na Komisiji za peticije in človekove pravice in prve možnosti 13. februarja 2024 je bil prav tako sprejet sklep, da Vlada Republike Slovenije v roku treh mesecev pripravi podrobno poročilo o dosedanjem delu medresorske delovne skupine za obnovo romske problematike, ki je bila ustanovljena leta 2022, ter seznani komisijo z načrtom aktivnosti medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike za leto 2024. In danes, kje smo danes? Je kaj drugače? Kljub številnim sprejetim sklepom v Državnem zboru razmere na področju medvrstniškega nasilja in romske problematike, ker pač povezujemo oboje, niso boljše. Vlada Republike Slovenije in pristojna ministrstva praktično nobenega sklepa niso realizirali, so pa seveda zaradi te neodzivnosti, tiščanja peska v glavo ter glave v pesek, ter očitne nesposobnosti razmere samo še slabše in to se bo samo še nadaljevalo. Zgolj lepe besede, torej leporečje, besedičenje, izgovorjene ali napisane in raznoliki projekti, za katere smo tudi slišali. Kar se tiče medvrstniškega nasilja, da stroka opozarja ministrstvo za digitalno, kaj je že, preobrazbo, da jih umaknejo. Niso učinkoviti in tudi celo škodijo. Brez slepomišenja, predolgo trajajoče politične preračunljivosti in škodljivega populizma s strani vladajočih je torej nujno priznati, da se tovrstna problematika pod Vlado Roberta Goloba kljub številnim obljubam samo poglablja. Ravnateljica osnovne šole Velika Dolina je pred dnevi za medije poudarila, da ima šola zelo malo vzvodov, da učinkovito ukrepa zoper nasilne učence in nasilje na šoli se je okrepilo v lanskem šolskem letu. Da torej nasilje med mladimi narašča v Državnem zboru Republike Slovenije, je poudaril, torej, je povedal tudi predsednik Vlade Robert Golob, ko je bilo postavljeno torej ustno poslansko vprašanje. In dodal, da "žal moram deliti tudi sam mnenje, da nismo prav posebej učinkoviti pri obvladovanju tega vprašanja." In ker vedno znova potiskamo glavo v pesek, ker vedno znova samo govorimo, in danes nas je tukaj tako veliko, da bo vsak povedal svoje mnenje in pri katerih od teh mnenj pričakujemo tudi ukrepanje, pričakujemo, da bomo res učinkoviti. Še nekaj je zmotilo takrat tudi javnost. Namreč, na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje jih je zmotilo, da se je pri omenjenem incidentu navajalo, da je nasilni učenec Rom. In so zapisali: "Pri obravnavi medvrstniškega nasilja se moramo izogibati izpostavljanju etnične pripadnosti vključenih v nasilni dogodek, četudi je v tem primeru občina izpostavila romsko problematiko. V tem kontekstu sporočamo, da je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje član Medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, v okviru katere smo na medresorski ravni pripravili predlog ukrepov, ki ga bomo temeljito obravnavali na naslednji seji." In če so na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, 20. junija 2024 na spletni strani zapisali: "Jeseni bomo predlagali zakonske spremembe, ki bodo postavile dogovor o reševanju socialne problematike v središče našega strokovnega dela. Predlog vključuje definicijo osnovnošolske obveznosti, ki jo lahko otroci izpolnjujejo z obiskovanjem javne zasebne mednarodne šole ali šole na domu. S tem bi socialnim delavcem omogočili prepoznati družbeno škodljivo ravnanje in ukrepati v skladu s tem." Spoštovani, jeseni se bomo zopet pogovarjali. Časa ni več dosti, jesen pa predaleč. Učitelji, ravnatelji, vzgojno-izobraževalne inštitucije in lokalne skupnosti opozarjajo, da postajajo vse bolj nemočni. Pozivajo in prosijo za pomoč. Njihova sporočila, torej, da v prostorih šol ne morejo več nuditi varnosti za učence, so zaskrbljujoča in terjajo takojšnji odziv. Nemudoma je potrebno storiti vse, da šola ostane ali pa postane prostor, v katerem se bodo naši otroci počutili varne, pedagoškim delavcem pa nudili tudi ustrezno strokovno podporo za preprečevanje ali primerno soočenje oziroma ravnanje s takšnimi ekscesi, ker to so ekscesi. Zato smo zapisali tudi predlog sklepov, in sicer vsi trije odbori predlagamo sklepe, da sprejmemo vse potrebno, da bodo slovenske šole 1. septembra 2024 varen prostor za vse učence. Da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma, nemudoma pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo omogočale ustrezno in učinkovito ukrepanje zoper nasilne učence. In hkrati tudi, da Vlada Republike Slovenije nemudoma izvrši sklep, ki je bil sprejet na 19. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, 4. oktobra 2023, ki se glasi: "Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi Republike Slovenije, da do konca leta 2023 pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitev družbene odgovornosti posameznika."

Ob zaključku predstavitve naj povem še naslednje. Dolžni smo ukrepati, dolžni smo se odzvati. Živimo v času hitrih družbenih sprememb, hitrih družbenih odločitev in zato smo odgovorni tudi mi v Državnem zboru. Ne moremo in ne smemo si zatiskati oči. Tudi če gre za manjše število primerov medvrstniškega nasilja na določenem območju, večja ali manjša, je ničelna toleranca do nasilja. In če je ničelna toleranca do nasilja, je treba ukrepati. Mnoge stvari, zgolj in samo pogovori so premalo, ker niso učinkoviti, to zdaj že vsi, ki se s tem ukvarjajo, ki so tukaj, vedo. Dolžni smo ustvariti zakonodajno podlago, ki bo učinkovita in ki bo te probleme reševala.

Naj zaključim z besedami: Mlad človek ni prazen lonec, ki ga je treba napolniti z znanjem, temveč ogenj, ki ga je potrebno prižgati, prižgati tako, da bo gorel, da ne bo nikomur škodil. Hvala lepa.