Hvala lepa za besedo.

Moje ime je Marko Agrež, prihajam iz Energetike Ljubljana s pooblastilom Mestne občine Ljubljana za predstavitev tega projekta.

Kot veste oziroma to je bilo že omenjeno, Mestna občina Ljubljana je že pred, mislim štirimi ali petimi leti, na poziv Ministrstva za okolje, prostor in energijo izrazila interes za postavitev tega objekta v naše lokalno okolje. Objekt za energijsko izrabo odpadkov v Mestni občini Ljubljana predstavlja sestavni del procesa, ki ga imenujemo razogljičenje oziroma dekarbonizacija. Veste, da ravno sedaj zaključujemo največji elektroenergetski objekt, to je izgradnja plinske parne elektrarne v Ljubljani, kjer smo v fazi teh vročih zagonov in pravzaprav v pričakovanju odločitve resornega ministrstva za pričetek poskusnega obratovanja. Paralelno vodimo tudi ta projekt, o katerem bom danes nekoliko več povedal, in sočasno tudi projekt, kjer bi enega izmed obstoječih premogovnih kotlov rekonstruirali v kotel, kjer, v kurilno napravo, kjer bi lahko kot gorivo uporabljali predvsem oziroma izključno slovenski les oziroma preostanke iz lesno predelovalne industrije, biomaso, če želite, skladno s tako imenovano red 2(?) uredbo.

Če se osredotočim samo na projekt toplot..., torej termične izrabe odpadkov, TEO(?), kot ga mi tukaj pač imenujemo, torej toplota in elektrika iz odpadkov, moram povedati, da je naš vir, torej za to gorivo, Regijski center za predelavo mešanih komunalnih odpadkov RCERO Barje, ki je v obratovanju od leta 2015. Mislim, da je bila takrat investicija zaključena. Leta 2016 je potem na osnovi tega projekta Mestna občina Ljubljana tudi pridobila certifikat Green Capital of Europe.

Kot sem omenil, je to naš, ta naš regijski center predstavlja torej vir za pripravo tega goriva, ki naj bi pokrivalo pravzaprav severozahodni in tudi del jugozahodnega, predvsem ta osrednjeslovenski in zahodni del naše države, torej skupaj s kolegi iz Maribora in seveda z delujočo enoto v Celju, bi s temi kapacitetami, ki so nam pač na voljo, pokrili in rešili problematiko, celovito rešili problematiko mešanih komunalnih odpadkov v celotni državi. Pri tem moram posebej poudariti, da to ne gre za sežig mešanih komunalnih odpadkov neposredno iz zabojnika, ampak gre za gorivo, ki se predela, torej tako kot smo danes že slišali, po celoviti mehansko biološki predelavi ostane tako imenovani Refuse Derived Fuel iz teh mešanih komunalnih odpadkov, s katerim lahko pravzaprav naredimo samo dvoje, bodisi odložimo se pravi na deponije ali pa to energetsko pač izrabimo. Trenutno kot smo slišali, se večino tega torej izvaža v tujino, to seveda ni klasičen izvoz, od katerega lahko država pričakuje nek prihodek, ampak je to proti plačilu, tako da javno dostopen podatek za Mestno občino Ljubljana na letnem nivoju se to odvozi v tujino za več kot 20 milijonov evrov, torej samo samo plačilo.

Torej na kratko, če povzamem aktivnosti, ki se na tem projektu izvajajo. Prva je zagotovo časovna oziroma tehnološka sama zasnova, izdelan imamo že idejno zasnovo, izdelano imamo gantogram vseh aktivnosti, analizirana je kvaliteta goriva, tako da je znana vhodna toplotna moč tega objekta 73 toplotnih megavatov, s temi 73 toplotnimi megavati, če lahko povem, zagotavljamo 85 gigavatnih ur električne energije in 360 gigavatnih ur toplotne energije, predvsem teh 360 gigavatnih ur toplotne energije pomeni, da je ena tretjina vse potrebe po toplotni oskrbi, torej daljinskega sistema v Ljubljani pokrita.

To je še zlasti pomembno tudi zaradi, poleg same rešitve zdaj oziroma trajne rešitve teh mešanih komunalnih odpadkov, je to pomembno tudi v primeru energetskih kriz, kot se je pojavilo pred leti zaradi ukrajinske vojne, ko je recimo, to lahko tudi kolega potem iz Celja potrdi, ko je pravzaprav edina, torej celjski incinerator je zagotavlja stabilne cene ogrevanja. To je zagotovo ena izmed bistvenih prednosti tega projekta.

Druga aktivnost, ki poteka v Mestni občini Ljubljana je ravno tako tudi v Mariboru, torej so urbanistične aktivnosti, umeščanje v prostor. Mestna občina Ljubljana veste, da ima sprejet občinski prostorski načrt v katerem sta bili opredeljeni dve lokaciji, torej ena je bila ob Letališki cesti, druga ob Zaloški cesti oziroma tako kot je gospod povedal, se pravi, ob Toplarniški, se pravi, poleg lokacije sedanje naše enote, nekdanje Termoelektrarne toplarne Ljubljana, zaradi torej optimizacije samega projekta, predvsem pa zaradi tega, da bi bili v okolju še bolj prijazni, je seveda potem prišlo do proučevanja možnosti postavitve tega objekta tudi na lokaciji poleg RCERA. Bistvena prednost tega je, da ko enkrat ti odpadki, torej mešani komunalni odpadki zapeljejo v RCERO, potem ga ne zapustijo več. Tudi po predelavi je predviden zgolj gumi transportni sistem, po katerem bi te odpadke, torej pripeljali v incinerator, jasno, gre za koncept, torej koncept soproizvodnje električne in toplotne energije z visokim izkoristkom. Ti visoki izkoristki in predvsem ta energijska racionalnost, daje potem seveda tudi podlago za uspešno ekonomsko oziroma za ekonomsko učinkovitost tega projekta in sočasno zagotavlja potem tudi, je zagotovilo, se pravi, da izpolnjujemo vse zahteve, ki jih pred nas postavlja tudi Evropska unija. Če bo kasneje morda kakšno vprašanje s področja urbanizma, so tukaj tudi kolegi iz Mestne občine Ljubljana, oddelka za urbanizem, tako da lahko še posebej to pojasnijo.

Tretji del, ki je izjemno pomemben je pravzaprav ekologija. Vemo, da ta bavbav oziroma skepsa ljudi do teh objektov izhaja predvsem iz tega, ker se na nek način vsi bojimo, kaj pa bo, recimo, če ne bomo uporabili ustrezne sodobne tehnologije. Tukaj lahko povem oziroma zagotavljam vsem prisotnim, da tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru tehnološko načrtujemo tako močno, močen sistem, se pravi čiščenja, se pravi teh dimnih plinov in koncept, torej ravnanja potem z neizgorelimi temi produkti, da bomo tako s temi emisijami, ne samo izpolnili najstrožje BAT kriterije, ampak bomo limitirali proti ničelnim, pač, emisijam. Seveda, kajne, zavedamo se, da pride do določenih prehodnih pojavov, takrat moramo ostati pač v teh bat okvirih, ampak cilj je torej vse emisije proti ničlam, torej ne samo tiste tradicionalno znane, kar je največ recimo izpostavljeno. Kar se tiče žveplovih oksidov, dušikovih oksidov, ampak tudi, se pravi, tisto, kar se morda, kar je morda najbolj neznano, torej emisije težkih kovin, benzena, dioksini, furani. Praktično vse to, to kar imam tukaj tudi morda pripravljeno, če bo kakšno dodatno vprašanje glede na sistem čiščenja, lahko pokažemo kot sem omenil, to je že predvideno v našem, v naših idejnih rešitvah.

Četrti del je povezan z zdravjem ljudi. Vsekakor recimo bomo vzpostavili pač obratovalni monitoring, tako da vsi podatki bodo online pač na voljo in pred pričetkom bomo pričeli tudi s tako imenovanimi ničelnimi emisijami, tako, da bomo dobili izhodiščno stanje, na osnovi katerega se bo potem dalo pač primerjati vpliv tako na živo kot tudi na neživo naravo, s tem, da smo tukaj povabili k sodelovanju vse inštitucije, od Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kot tudi ostale zainteresirane javnosti. Potem so tukaj seveda formalno pravne aktivnosti, predvsem povezane z uredbo o javni gospodarski službi. Zavedamo se, da je, pač projekt, ne more biti zgolj in izključno na komercialnih osnovah, ampak gre za javno gospodarsko službo, kjer bo potem celoten proces tudi nadzorovan.

Tako, da pač to kar smo slišali pred nami je sedaj priprava teh vseh koncesijskih aktov oziroma priprava, da se koncesija na javnem razpisu tudi zagotovi in šesti del oziroma aktivnosti, ki potekajo, so zagotavljanje finančnih virov, ki so pač potrebne za realizacijo tega projekta.

Za kakršnakoli dodatna pojasnila sem pa pripravljen potem tudi posebej povedati.

Hvala lepa, pa nekoliko predolg sem morda bil, ampak mislim, da je tema takšna, da se velja o tem pogovoriti.

Hvala.