Najlepša hvala.

Dovolite najprej par besed na splošno. Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo ni samozadostna, kot je že navedel predlagatelj, in je za to odvisna od objektov v tujini. Zato se strinjamo s predlagateljem, da je potrebno pospešiti postopke vzpostavitve dodatnih sežigalniških kapacitet. Ne glede na vse napore preprečevanja odpadkov ter njihove predelave je dejstvo, da ostajajo letno velike količine nereciklabilnih in gorljivih odpadkov, ki jih sedaj v veliki večini izvažamo v tujino. V letošnjem letu smo sicer že povečali kapacitete edine namenske sežigalnice odpadkov, to je v Celju, na 40 tisoč ton letno, od tega pride komunalnih odpadkov 32 tisoč ton, vendar pa izvažamo skoraj 200 tisoč ton gorljivih odpadkov na leto in še vsaj dobrih deset let ne bo zmanjšanja teh količin. Pri vsem tem gre poudariti, da vse te ocene striktno upoštevajo hierarhijo ravnanja z odpadki, kjer je termična obdelava odpadkov skoraj povsem na dnu pred zgolj odlaganjem odpadkov. V prvi vrsti je preprečevanje odpadkov, nato ponovna uporaba, šele nato recikliranje in mehanična obdelava in nato šele sežig. Izvajamo aktivnosti na vseh ravneh ravnanja z odpadki, veliko v smeri preprečevanja odpadkov preko projekta Care for Climate, v tem delu precej preko ambicij, preko zelenega javnega naročanja in drugih aktivnosti, ki se izvajajo v okviru projekta. Izvajamo tudi druge aktivnosti v smislu preprečevanja odpadkov. Opozoril bi na Vodnik po trajnostni potrošnji, ki ga je pred dvema mesecema izdala Agencija za okolje, pa tudi sodelovanje s centri za ponovno uporabo, ki imajo našo podporo. Veliko se dogaja tudi na evropski ravni. Predvsem gre za to, da se odpadkovna zakonodaja čedalje bolj usmerja v logiko, v namen spodbujanja krožnega gospodarstva.

Se pravi, da ne obravnava zgolj odpadke, ko ti nastanejo, ampak da poskuša več narediti na temo preprečevanja odpadkov, se pravi, kaj gre na trg, obvezni deleži reciklatov v embalaži in druge vsebine. Vendar pa ne glede na vsa ta prizadevanja ostajajo odpadki, ki jih ni možno zadržati v krogu in za katere je termična obdelava smiselna. In preden bodo začeli odpadki, količine odpadkov padati, bodo še rasle. In ta visoka odvisnost od tujine predstavlja tudi po našem mnenju številna tveganja. Poleg tega, da je z izvozom odpadkov povezan okoljski vpliv prevoza teh odpadkov v tujino, je dejstvo, da predstavljajo ti kupi odpadkov, ki čakajo na izvoz, okoljsko tveganje tudi za požare. Ker je večina odpadkov namenjena v tujino, v sosežig, je odvzem teh odpadkov tudi pogosto nereden. Zaradi različnih poslovnih razlogov, recimo remontov, občasno nižjih cen energije, se soočamo z občasnim nesprejemanjem odpadkov, kar vsa navedena tveganja še povečuje.

Zaradi vseh navedenih argumentov Vlada že nekaj časa nadaljuje postopke za zagotovitev koncesij za gospodarsko javno službo sežiga odpadkov. Obstoječa uredba o koncesijah iz leta 2022 je bila strokovno slabo pripravljena ter v enem delu celo neskladna z evropsko zakonodajo, zato smo pripravili in konec meseca maja v javno obravnavo posredovali tudi spremembe, že posredovali spremembe te uredbe, na podlagi katerih bi bilo možno razpisati koncesije za sežig odpadkov. Za razliko od veljavne uredbe predvidevamo do dve dodatni napravi. Vlada pri tem ne bo določala tehnologije ali umeščanja teh naprav, temveč bodo to morali storiti investitorji, država bo s koncesijami oziroma gospodarsko javno službo zagotavljala količine odpadkov. Pri tem ne želimo, da bi bile pričakovane količine previsoke, saj upoštevamo, da bo usmeritev v krožno gospodarstvo ter posledično čedalje strožja zakonodaja vodila v dolgoročno zmanjšanje letnih količin, zato želimo realno načrtovanje kapacitet, glede na izražen interes pa pričakujemo, da se bodo za dodatne koncesije potegovali napravi v Ljubljani in Mariboru. Sprejem te koncesijske uredbe načrtujemo najkasneje oktobra in razpis za koncesije v mesecu kasneje. Ocenjujemo, da je ta časovnica povsem realna in tudi skladna z ambicijami mestne občine, mestnih občin, katere čakajo še odločitve, dokončne odločitve o tehnologijah naprav ter razprave o umeščanju le-teh v prostor, nato sledi gradnja in potem pričetek delovanja. Tisti del, ki je na ministrstvu, je torej uredba o koncesiji, o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe in ta je v pripravi. Za samo gradnjo in obratovanje teh novih dodatnih kapacitet niso potrebni nobeni dodatni predpisi, obstoječi predpisi zadoščajo. Na podlagi uredbe bo možno izvesti razpis za koncesijo in to v rokih, kakor sem jih, kakor sem jih navedel, zato s strani Vlade ni pričakovati, da bi prišlo do zamud pri nadaljnjih postopkih.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala lepa.

Sedaj bom dala besedo ostalim vabljenim oziroma ostalim predstavnikom zainteresirane javnosti. Ob tem naj samo spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoje mnenje in stališče o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati, posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete. V tem uvodnem delu bi pa lepo prosila, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom in pa z institucijo, iz katere prihajate.

Kdo želi besedo od zunanjih vabljenih? Izvolite, ja.