Hvala za besedo.

Lep pozdrav sekretarki! Kolegice, kolegi, vsi vabljeni gostje, lepo pozdravljam vse! V Sloveniji se pogovarjamo o sežigalnicah že vrsto let. V preteklosti smo dali tudi sugestijo, da se izvede poizvedba, kje bi te sežigalnice lahko bile. Po zadnji poizvedbi so sedaj prostori v Mariboru in v Ljubljani, imamo pa že eno manjšo sežigalnico, ki je v Celju, ki skuri na leto 40 tisoč ton odpadkov, zraven pa proizvaja še elektriko. Želja je, in v Mariboru so nekje prostorski plan že sprejeli, v Ljubljani ta prostor še ni dorečen, je več prostorov v tej igri, kjer naj bi to bilo, ali na Barju, ali je zraven, zraven, kjer zdaj kurijo toplarne ali kje drugje, še ni dorečeno. V Celju pa mislijo povečati, pa mislijo povečati sežiganje teh odpadkov. V nekaterih državah so sežigalnice zgradili že pred nekaj desetletji. Te sežigalnice niso vključevale ločevanja materialov z namenom odstranitve nevarnih kosovnih in recikliranih odpadkov pred postopkom izgorevanja. Ti obrati so bili zaradi neustreznih stopenj čiščenja plinov ter slabega nadzora nad procesom izgorevanja nevarni za zdravje delavcev kot tudi za napravo. Večino teh objektov ni proizvajala električne energije. Prve sežigalnice za odlaganje odpadkov so bile zgrajene v Angliji. Predvsem so bile priljubljene v državah, kjer so, kjer prevladuje prostorska stiska zaradi odpadkov. Pri njih so predvsem Japonska, Danska, Švedska, Ste bili več kot sto let vodilni na področju porabe energije, pridobljene s pomočjo sežigalnic. Energijo so uporabili za oskrbovanje bližnje okolice s toplotno energijo. Leta 2005 so sežigalnice ustvarile 4,8 procentov elektrike in 13,7 procentov toplotne energije. V Sloveniji, kakor sem že dejal, saj je edina sežigalnica, ki je manjša, je Toplarna Celje, ki 40 tisoč ton odpadkov in so kurili in proizvajajo toploto in elektriko. Baje so Celjani zadovoljni s to napravo. Sami smo bili pred leti, v prvem mandatu smo bili na ogledu sežigalnice na Dunaju, imajo tam več sežigalnic, ki prav tako proizvajajo elektriko in toploto, tudi baje Slovenija tja vozi odpadke. Je zelo, zelo kvalitetna, ima, baje so imeli tudi nekega, nekega v špici sežigalnice gor v dimniku so imeli tudi nekega orla, za primer, kako je lahko čista zadeva. Sežigalnica seveda mora imeti kvalitetno, kvalitetno čiščenje, in to je v teh obratih nujno potrebno, tako kakor bi bilo to potrebno tudi v Sloveniji.

Sedaj mi vozimo mešane odpadke in se vozimo v tujino. Nekaj se pokuri v Anhovem, nekaj v Celju, nekaj še prej se je v Trbovljah, ko je bila Lafarge cementarna, sedaj pa to v bistvu vozimo v tujino, in to zelo dobro plačujemo. Je pa namen že bil, že vse vlade do sedaj že nekaj mandatov, da se naredi v Sloveniji študija, da tudi sami naredimo dve, tri sežigalnice. Bila je v igri tudi sežigalnica, prostor v Kočevju so ponudili, vendar potem so od tega odstopili. Tako sta sedaj dva prostora v Sloveniji, se pravi, v Ljubljani in Mariboru. Pa povečava je na mestu v Celju, kjer hočejo povečati v kubikih, v Celju, da bi povečali sežiganje, v Ljubljani še ni dokončno. V Mariboru imajo pa neke prostorske plane, sprejemajo, je pa namen resen, da bi bilo v Mariboru, v Ljubljani, da bi se oboje upoštevalo, da bi imeli za ogrevanje, prav tako pa tudi za pridobivanje elektrike. Slovenija na področju predelave komunalnih odpadkov, termične obdelave oziroma sežigalnic v tem trenutku ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini. Po podatkih pristojnega ministrstva v termično obdelavo druge države izvozimo 165 tisoč ton odpadkov, okoli 25 tisoč ton na leto medtem termično obdelamo v Toplarni Celje. Po sedanjih podatkih je trend nastajanja odpadkov bo v Sloveniji treba zagotoviti zmogljivosti za okoli 160 tisoč ton odpadkov na leto, kar bi Slovenija lahko zagotovila z dvema objektoma in z obstoječim Celjem, kakor smo dejali, pripravijo na ministrstvu. Energetika Celje, ki upravlja s celjsko sežigalnico, je pred kratkim pridobila okoljevarstveno dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40 tisoč ton. Okoljsko ministrstvo trenutno na podlagi operativnega programa ravnanja z odpadki iz 2022 načrtuje dva objekta za termično obdelavo odpadkov v državi, kjer gre za obvezno državno javno službo. Mora država namreč zagotoviti način, obliko in obseg njenega izvajanja. V okviru aktivnosti so k sodelovanju glede možnih lokacij za postavitev objektov pozvali občine. Tako da se, kakor sem že dejal, to sta sprejela Ljubljana in Maribor. Kot izpostavljajo na ministrstvu, v obeh občinah že tečejo aktivnosti glede priprave prostorskih aktov, na podlagi katerih bo mogoče umestitev objektov v prostor. Pogoj za umestitev je sprejet in veljaven prostorski akt, ta je tudi pogoj za začetek izdelave dokumentacije za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, so navedli. Po nedavnih navedbah ljubljanskega župana Zorana Jankovića sta za objekt sežigalnice v Ljubljani poleg lokacije na regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju predvideni tudi tisti ob Letališki cesti in Toplarniški ulici, medtem ko sta drugi dve v trenutnem občinskem prostorskem načrtu že opredeljeni, postopek umestitev lokacije na Barju pa še poteka. Na občini za slednje ocenjujejo, da je najboljša možna na Barju, ni nobenih sosedov, hkrati pa ne potrebuješ tovornjakov za prevoz odpadkov, je dejal župan. V naši stranki mislimo, da ta postopek poteka v pravo smer, ki se zdaj odvija, vendar poteka prepočasi. Sosednje države te sežigalnice že imajo, Avstrija ima tega več, Italija tudi, Nemčija, druge države.

Zato smo sprejeli dva sklepa, ki sta tu navedena v prilogi, če ju preberem: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Vlado Republike Slovenije, da pospeši postopke za izgradnjo sežigalnic v občinah, ki so izrazile potrebo za izgradnjo sežigalnic. Drugi sklep pa je: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Vlado Republike Slovenije, da čim prej pripravi zakonske in podzakonske akte, ki bodo osnova za gradnjo in podelitev koncesij za sežig komunalnih odpadkov.

Vem, da je zadeva zelo pereča in bo za vsako tako sežigalnico bo potrebno dobiti soglasje na lokalnem področju od prebivalcev, kjer bo le-ta izvedena, vendar bi bilo potrebno, da k temu pristopimo smelejše, pa namesto da plačujemo v tujini za naše odpadke in jih drago plačujemo in jim dajemo podlago, da oni zaslužijo z energijo in elektriko, je sigurno, da je potrebno, da je v teh napravah, da so kvalitetni, kvalitetne čistilne naprave. To je, se pravi, lep primer, kakor smo bili na obisku sredi Dunaja, imajo te čistilne naprave, ki jih menjujejo, je rečeno, vsaki dve leti. So pa, v bistvu je to potrebno, da bo to, če je to sredi mesta, da je to seveda kvalitetno narejeno. Je pa dobro, da se to naredi čim prej, da te postopke pohitrimo in preidemo k njim. Toliko zaenkrat.