Zdaj, najprej bi samo povedal, da mi niti nismo vedeli, da je bil predlog NSi že zavrnjen, pa smo mislili tudi, da se bo to tukaj obravnavalo, tako da je bil naš dopis tudi v tej smeri bolj napisan, ampak se da razvideti oziroma razumeti stališče naše. Tako da malo bom šel čez, čez to kar smo mi razmišljali.

Mi smo dali vse te, tudi vaše gradivo, predsednica, ki ste ga napisali, smo dali tudi, pa tudi gradivo NSi smo dali v proučitev, tudi tem okrožnim tožilstvom, ki se v praksi ukvarjajo s to zadevo, tako da smo potem izoblikovali neko enotno stališče. Zdaj, očitno je bilo to že odločeno, ampak samo toliko, da povem. Mi smo tudi izrazili pomisleke o ustavni skladnosti te predlagane spremembe NSi in še posebej v luči tudi predhodnih ustavnih odločitev, ki je dovolj jasna in mislim, da bi pripeljali, če bi bilo to sprejeto, do razveljavitve take določbe zato, ker tudi sodišče iz leta 2008 to jasno pove, da nekega nedoločljivega oziroma, da sploh roka ni za zastaranje, da je to neustavno. Kar se tiče, mogoče problematika zastaranja v teh ponovljenih sojenjih, ki je bilo že pravnomočno odločeno, se pravi, o ponovnih sojenjih, prej je bilo rečeno, da mogoče zdaj, ko je, prej je bilo 2 leti, zdaj je 5 let, pa da zdaj ne bo več takega problema, mislim, da se lahko pojavi problem, če se ta rok bo štel kot materialni in potem se bo gledalo tudi, kdaj je bilo kaznivo dejanje storjeno. Se pravi, da se bo ta dveletni rok še zmeraj vlekel za tista kazniva dejanja, ker se bo gledalo pač, kdaj je bilo izvršeno to kaznivo dejanje, tako kot pri teh splošnih rokih. Tako mislim, da bi bilo zdaj s tem, s to spremembo pet let to rešeno. Mislim, da se bo še nekaj časa to vleklo na sodiščih, razen če bo sprejeto stališče, mislim pa, da je zdaj sodišče na stališču, da je to materialni rok, razen če se bo spremenilo to stališče, pa bo šlo, da je to kot proces. Ampak dvomim, dvomim, da bo tako. Če pogledamo logiko, zakaj. Jaz mislim, da je, zakaj je ta dveletni rok takrat, to genezo, zakaj je ta dveletni rok sploh bil. Mislim, da je bila to logika oziroma namen je bil reševanje tistih povojnih procesov. In je zdaj pa ta določba postala zelo pomembna tudi za te pač sedanje postopke. Mi smo že takrat, ko se je sprejemal ta dveletni rok oziroma ko se je sprejemal petletni rok, smo predlagali, tako kot ste vi, predsednica, povedala, seveda petletni rok zdaj velja in za male tatvine in za hudodelske združbe. Seveda, en problem je, ko vi začnete pri tej problematiki, začnete znotraj tega roka ločevati, je to mogoče težko napisati, pa bi lahko prišlo do še večjih težav potem v praksi. Mi smo takrat zastopali stališča in niti nismo razumeli, zakaj bi, zakaj ne bi bilo to tako urejeno, in to smo tudi predlagali, da bi petletni rok veljal za tiste zadeve, ki so že po splošnem roku zastarale. Za ostale, ki pa še niso zastarale, bi veljali pa splošni roki in potem bi imeli lepo definirano za ta kazniva dejanja, huda, toliko za kaznivo, toliko za ta kazniva. Seveda bi se s tem pač podaljšali rok, zdaj, ali bi bilo to sprejemljivo tudi za Ustavno sodišče, ne vem, ampak to je bil naš takrat predlog, se pravi, da bi v okviru tega petletnega roka ta petletni rok veljal samo za tista, ki so po splošnih rokih že zastarala, za ostala bi se pa pač uporabljali ti roki splošni. Zdaj, tudi če pogledate, kaj so bili vzroki zastaranja teh tudi odmevnih zadev. To se vleče še iz stare ureditve, to se vleče še iz tega sistema relativnega, absolutnega zastaranja, pa vleče se iz te ureditve dveletnega, pač, da si ti moral v dveh letih sprovesti ta postopek po razveljavitvi, po pravnomočnosti tega postopka. Tako da velika večina zadev še zmeraj izhaja iz tiste stare ureditve in mislim, da potem, ko se je ta nova ureditev leta 2008 po našem mnenju čisto dovolj ustrezno to uredilo. Tako da mislim, da v prihodnje, mislim, da ne bo prihajalo do tako velikih problemov, kakor je prihajalo prej. Pa še nekaj moramo vedeti. Glede na to, da je zastaranje vezano na predpisane kazni za posamezna kazniva dejanja, se je vmes tudi Kazenski zakonik, s tem ko je povečal kazni pri korupcijskih kaznivih dejanjih in tako naprej, so se tudi potem podaljšali roki zastaranja. Vi ste prej omenili, če bi razmišljali o tem, da bi mogoče tudi za korupcijska kazniva dejanja nezastarljivost določili. Jaz mislim, da bi bilo mogoče ustrezneje, ker ni tako veliko členov za spremeniti, da bi za tista kazniva dejanja, kjer je zagrožena kazen štiri leta in tako naprej, so korupcijska kazniva dejanja, bi že zelo veliko rešili, če bi se povečalo, ne vem, najmanj pet let, tako kot so takrat naredili, šest let, osem let, ampak nekatera so ostala pa štiri leta. Seveda, takrat je bila logika ta, da prevzame to, da ne dela, da ne rešuje to zadevo okrajna sodišča, ampak okrožna, ampak če pa v tej luči tudi zastaranja gledamo, bi se pa s tem izognili mogoče tudi vprašanju neustavnosti tudi take določbe ali so zdaj korupcijska kazniva dejanja pa res glede na ostala gospodarska, klasični kriminal, toliko bolj pomembna, da bi bila nezastarljiva, ostala pa ne. Tako, da to je en vidik.

Zdaj, moramo reči, moramo poudariti in to so tudi poudarila okrožna državna tožilstva v Sloveniji, da bi, če bi mi določili, če ne bi, tako kot je bil tisti predlog NSi, da od začetka glavne obravnave zadeve ne bi mogle več zastarati, jaz mislim, da tudi po mnenju tožilstev, tožilcev bi lahko to glede hitrejšega zaključevanja kazenskih postopkov imeli nasproten učinek, negativen učinek in bi v bistvu podaljšali postopke, kar seveda, vi morate vedeti, tudi v pravu, ko pač od sodišča odloča kot tožilec nekaj dela, smo pač ljudje in čisto psihološko je, da si potem mogoče malo več časa vzame za razmislek in tako naprej. Tako, da lahko bi bil ta učinek negativen.

Tako, da bi, s to ureditvijo, ko ne bi več imeli določenih rokov zastaranja bi pa tudi bil odpadel eden od razlogov zaradi katerih se zadeve sedaj je potrebno prednostno obravnavati, zato ker po predpisih je zdaj, tiste zadeve, ki so pred zastaranjih, jih je prednostno treba obravnavati in se jih ne bi več prednostno obravnavalo. Tako, da tukaj je en ta, pač stališče, kakšne negativne, možne negativne posledice bi imeli te nedoločeni roki za zastaranje.

Zdaj, mi smo v tem dopisu tudi malo statistike povedali, pa kako je to glede notranje organizacije, nadzora nad delom tožilstva, pa kakšne nadzore vse izvajamo, zato, da bi preprečili to, da bi se kakšne zadeve predolgo obravnavale, tako, da s tem vas ne bi preveč moril.

Zdaj, statistično bi vam pa samo povedal, mi imamo podatke glede zavrženj zadev, zavrženih zadev na tožilstvu in zavrženih zadev na tožilstvu, zaradi zastaranja je manj kot 1 procent, to je zelo majhen odstotek. Morate pa vedeti, da tukaj so vsa kazniva dejanja noter, ki jih lahko tožilec oziroma policija odkrije ali pa zveza njih, tik pred zastaranjem in tako naprej, tako da mislim, da je ta procent res zanemarljiv, no.

Kar se tiče problematike. Mi ko smo prebrali ta tudi vaš dopis, predsednica, smo malo začutili kritiko mogoče tega sistema, novega, pa da bi bil mogoče boljši tisti, ki je bil prej, relativni pa absolutni oziroma tudi glede teh institutov prekinitve pa mirovanja zastaranja. Jaz se v celoti strinjam s tistim, kar je kolega Keršmanc(?) povedal. Mislim, da je tukaj tudi ena od bistvenih problemov, glede, zaradi katerih tudi kakšni postopki zastarajo. Menim pa, da nam je, da nam tudi Ustavno sodišče v odločitvi iz leta 2011, ki smo ga tudi v dopisu omenili, omogoča zakonodajalcu kar široko polje svobode, kje lahko določi, da rok ne teče zaradi nekih subjektivnih ali pa objektivnih vzrokov, in sicer predvsem na strani obdolženca. Tako, da tukaj mislim, da jaz se strinjam s tem, da bi, jaz mislim, da ima tukaj zakonodajalec eno široko polje možnosti odločitev in to tudi ustavno skladnih. Vi morate vedeti, da že zdajšnja ureditev je, zastaranje, je napisana na tak način, da v bistvu sankcionira, pod narekovaji, se pravi pretrganja pa mirovanja so samo v tistih primerih, ko gre za neke objektivne razloge ali pa razloge na strani obdolženca,(nadaljevaje) ko se skriva, ko zbeži in tako naprej. In, seveda, zakaj bi mi zdaj takšne obdolžence nagrajevali s tem, da bi jim pa zdaj pustili, da bo pa za njih postopek zastaral. Jaz sam sem imel primere, Dubaj, neizročanje obdolžencev in tako naprej s strani države, čeprav so sodišče in tožilstvo vse naredili, kar je bilo v njihovi moči. Tako jaz mislim, da takšna ureditev, kakor je zdaj, da se jo samo še mogoče dopolni s kakšnimi dodatnimi razlogi, ni tako neustrezna oziroma je v redu. Zato, ker morate vedeti, da tudi sedanji predpisi, ki govorijo o zastaranju, ko gre za razloge na strani državnih organov, tožilstva pa sodišča, takrat ni ne mirovanja, ne pretrganja zastaranja, takrat roki tečejo. Se pravi, če bo tožilstvo zavlačevalo, če bo sodišče zavlačevalo in tako naprej, roki tečejo. Se pravi, tukaj v bistvu je dosežen tisti namen zakonodajalca, da pač uredi samo tiste primere, ki so res na strani, ki pač ni krivda državnih organov.

Zdaj bi pa nekaj morali vedeti, tudi jaz mislim, da se ta institut zastaranja, ki je zelo pomembna problematika, ne more reševati samostojno brez kakšnih drugih posegov tudi v ZKP. Tako kot sem jaz zadnjič povedal, jaz mislim, da je to povezano tudi s prenovo ZKP. Mi ne moremo samo s posameznimi inštituti nekaj prenoviti oziroma nekaj narediti, pa bomo zdaj rešili kakšno celo situacijo. Jaz mislim, da je to zelo povezano, veste, ker točno to, kar je tudi sodnik Keršmanc rekel, izmikanje vročanju sodnih pisanj. Tudi problem preiskave recimo v velikih zadevah, ki v bistvu sploh ne služi več temu, kar je preiskava, zato, ker v velikih zadevah, ko imate vi hudodelsko združbo, pa imate vi ljudi v priporih, pa šest mesecev jih imate, recimo, lahko med preiskavo v priporu, takrat se med preiskavo dejansko ne naredi tisto, kar je smisel preiskave, ampak je že sodišče pa tožilstvo srečno, če lahko obdolženca vsaj zasliši pred uvedbo preiskave, potem je pa že počasi treba obtožnico vložiti. Tako da to je vse povezano med sabo, ti inštituti iz materialnih predpisov in procesnih. Smo pa seveda s strani tožilstva tudi pripravljeni sodelovati pri teh zadevah, če se bo kaj bolj globljega začelo pripravljati, tudi s svojimi pripombami.

Hvala.