Najlepša hvala.

Zdaj, jaz bom skušal biti bolj kratek, koncizen, če bo le šlo. Jaz razumem, da se danes pogovarjamo kako v okviru obstoječe sistematike na nek ustavno skladen način nasloviti kritično točko, ki jo vidimo pri zastaranjih. Jaz pozdravljam to in z veliko v bistvu dva politična pola identificirata neko točko kot problematično. Mislim da je vredna razprave. In preden grem na statistike pa preden v bistvu povem kar se tiče samih številk, bom rekel kaj jaz kot sodnik, kot razpravni sodnik doživljam kot tisto zadevo in kje vidim tisto najbolj problematično zadevo in kje vidim možnost, da bi lahko to ustavno skladno rešili, to kar tudi vas zanima. Ustavno skladno rešitev za to problematiko vidim, bom že kar na začetku povedal v institutu pretrganja zastaralnih rokov v četrtem odstavku 91. člena. To je že uveljavljen institut in v okviru tega instituta pač imamo zdaj take pogoje, kot imamo. Lahko se pogovarjamo kako daleč to gre. Bom pa povedal zdaj, kaj so pa tiste zadeve, ki mene v bistvu kot razpravnega sodnika motijo. Nesodelovanje, nedosegljivost, izmikanje in trud do katerega lahko pride v situacijah, ko je zelo blizu že zastaralni rok s strani strank vidim kot enega izmed oziroma ga doživljam kot enega izmed glavnih problemov. In v institutu pretrganja zastaranja vidim možnost, da se to v bistvu lahko tudi naslovi tudi za mogoče kakšne zadeve, kjer zastaralni absolutni roki še niso potekli. To je mogoče bodisi z interpretacijo, bodisi če je ocena taka, da z interpretacijo tega glede na trenutno dikcijo četrtega odstavka ne gre, reči recimo takole, radikalno zaostriti institut pretrganja, nedosegljivost na naslovu s katerim razpolaga sodišče. Vrne se poštna pošiljka, ni dvignil. Imamo v bistvu ukrep, pač, preko detektiva Vročanje dobimo poročilo, da ga ni bilo najdenega na tem naslovu. Zakaj vse to ne bi mogel biti razlog za pretrganje, To pomeni, da v bistvu jaz vzamem popolnoma vso spodbudo oziroma da pride do takih ravnanj in stranke se na nek način, če pride do tega in če rečemo, da puf, to pomeni pretrganje roka, to pomeni v bistvu, da ni več spodbude, da bi do takih ravnanj prišlo.

Zdaj, še ena zadeva, zakaj mislim, da bi to lahko bilo tudi ustavno skladno in bi lahko to izpeljali je pa zaradi tega, ker v tej točki, če govorimo o ravnanjih pravzaprav nekih strank, ki merijo na to, da bi v bistvu se podaljševala, tukaj ne govorimo več o neki neaktivnosti aktivnosti sodišča, to je v domeni njihove. Zakaj je to relevantno? Zaradi tega, ker ko bo nekoč prišlo in verjemite mi, glede vseh določb tovrstnih, ko se posega bo prišlo do presoje Ustavnega sodišča, se bo pri testu sorazmernosti lahko videlo tudi to. Stranka sama ni dvignila pošte, stranka sama se je izogibala in tako naprej in zaradi tega je prišlo do pretrganja. Jaz upam, da bodo kolegi tudi iz teoretičnih, se pravi iz fakultete in ostali povedali, mogoče tudi malo opisali. Jaz mislim, da v tujih, če se bo delala kakšna analiza, da se bo izkazalo, da tudi v tujih ureditvah verjetno je kakšna strožja oziroma kakšna večja možnost pretrganja in tako naprej.

V bistvu, zakaj to pravim? Jaz bom še enkrat podčrtal tisto bistveno. S tem, ko strankam vzamemo oziroma nevtraliziramo neko sistemsko spodbudo za zavlačevanje, je večji težav glede zastaranj, po moji oceni, rešen na sistemsko in ustavno skladen način.

Zdaj bom pa samo še par besed rekel, ker statistiko si lahko preberete, ni tako. Jaz sem v bistvu s kolegi se danes dobil, tudi z našim vpisnikom in bom povedal za Okrožno sodišče v Ljubljani kakšna je statistika. Tega nimate v gradivu. Za zadnja tri leta, od leta 2021 do 2023 pa za zadnje obdobje, se pravi od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024 imamo skupaj v tem celotnem obdobju 62 zadev, kjer je prišlo do zastaranja. Ampak to je treba postaviti v en relevanten kontekst, to je pa število odčrtanih zadev v tem obdobju, se pravi, glede na število vseh zadev, ki smo jih v tem obdobju rešili, to je pa 2 tisoč 264. Zdaj, če boste to dali, boste prišli do nekih takih številk, kot jih je ministrstvo dobilo, 2,7 odstotka. Recimo v letošnjem letu od 1. 1. do 30. 6. skupaj 15 takih zadev. Zdaj, če gledate, in tukaj bom zaključil, če gledate neke absolutne številke oziroma empirično takole, se to v bistvu kot samo mogoče ne predstavi oziroma ni razvidno kot glede na številke, koliko je od črtanih zadev kot tak problem, je pa dejstvo, da je problem v bistvu lahko vsaka zadeva, še posebej, če je odmevna, in če v bistvu v kakšni odmevni zadevi pride do zastaranja zaradi takšnih ali drugih razlogov, kjer se, kjer se v bistvu potem ljudje sprašujejo in se upravičeno začnejo spraševati, ali je v bistvu to zdaj še pravna država, da v bistvu na tak način je možno določene zadeve izigrati. Zaradi tega še enkrat zaključno, jaz vidim rešitev. In če bi v bistvu bil korak v to smer narejen, da se pri pretrganju mogoče ali pogovorimo, ali je potrebna rešitev ali ne, da v bistvu bi že s tem naredili veliko. Moram pa povedati, da bi pa tudi jaz opozoril proti rešitvam, ki bi nam lahko na koncu, v bistvu, zakomplicirale situacijo. Omenjali ste v bistvu odločbe Ustavnega sodišča in tako naprej, jaz to rešitev pač sem videl, da ni bila sprejeta, kar se tiče NSi, razumem tudi logiko, zakaj je bilo tako napisano oziroma kaj je bil glavni namen in mislim, da je bil pozitiven v smeri, da do tega ne bi prihajalo, ampak vidim pa težave v bistvu, če bi šli v to smer. Rešitev vidim pretrganje. / oglašanje iz dvorane/ Jaz bi rekel, da, ja, ja, če, se opravičujem, če v bistvu, jaz mislim, da tako kot sem povedal, imate četrti odstavek 91. člena, tam noter je v bistvu določeno v tem trenutku, kaj je tisto, kjer pride do pretrganja. Mogoče ne, v tej smeri.

Hvala vam za poslušanje.