Hvala lepa, gospa predsednica, za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Najprej bi rada poudarila, da v sodstvu pozdravljamo pobudo, torej vašo pobudo oziroma pripravljenost za razpravo o temeljnih institutih kaznovalnega prava. Naj tudi poudarim, da je z vidika sodstva predvsem pomembno, da je pregon zanesljivo časovno omejen. Ključna je torej predvidljiva ureditev zastaralnih rokov kot odraz jamstva, da bo kazenskopravni odziv časovno omejen. Torej, to se nam zdi predvsem tisto, kar je z našega vidika res najbolj pomembno. Tudi sama bom izpostavila to, kar je omenila že državna sekretarka in tudi vi, predsednica, da je pri vsakem spreminjanju veljavne ureditve treba dosledno upoštevati notranjo celovitost kazenskopravne zakonodaje, prav pri kazenskopravni zakonodaji je le-ta še posebej pomembna. Skrbeti moramo torej, da se notranja skladnost s posegi ne poruši. Tako sistem zastaranja, ki je bil v veljavi prej, pred letom 2008, kot tudi sedanji imata po naši oceni prednosti in slabosti, izbira modela pa je pravzaprav predvsem predmet kriminalitetno politične ocene. Morebitno prenagljeno spreminjanje ureditve pa je tisto, ki prinaša pravzaprav največ težav. Primer takšne nepremišljene naglice je bila v zadnjem času ad hoc sprememba 308. člena KZ, kot vemo, nam je prinesla polne zapore, medtem ko sosednje države tukaj izrekajo pogojne kazni. Torej, to je ena od posledic take prenagljene zakonodajne spremembe.

Zdaj predlagam, da pa konkretneje o pomenu zastaranja za proces sojenja in o potrebi po morebitnih spremembah tega instituta spregovori doktor Ciril Keršmanc, okrožni sodnik. On je vodja specializiranega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in gotovo primeren, da pove kaj o tem institutu.

Hvala lepa.