Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Najlepša hvala za udeležbo na tej tematski seji. Torej, začenjam 29. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: magistra Andreja Kert, ki jo nadomešča poslanka Jožica Derganc, nadalje smo obveščeni o odsotnosti poslanca Hoivika, doktor Vido Čadonič Špelič pa nadomešča poslanec Aleksander Reberšek.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, in sicer: Problematika instituta zastaranja v slovenski kazenskopravni zakonodaji. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA INSTITUTA ZASTARANJA V SLOVENSKI KAZENSKOPRAVNI ZAKONODAJI.

Na sejo so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče, Sodni svet, ki je pravkar poslal opravičilo, Vrhovno državno tožilstvo, Državnotožilski svet, ki se seje ne udeležuje, opravičili pa so se Odvetniška zbornica Slovenije ter Katedra za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

S sklicem seje ste prejeli gradivo, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, na e-klopi pa sta bila danes objavljena dopisa Vrhovnega sodišča in Vrhovnega državnega tožilstva z dodatnimi podatki in statistiko glede obravnavane tematike.

Torej, pričenjamo z obravnavo te točke. Uvodoma mi dovolite, da vas najprej seznanim z namenom sklica te seje s to tematiko, ki, menim, da se izkazuje za problematično že dlje časa, v bistvu že od teh temeljnih sprememb, ki so bile sprejete ob prehodu z absolutnih in relativnih zastaralnih rokov na v bistvu neke enotne zastaralne roke. Pred kratkim je tudi Poslanska skupina NSi, s katero smo se nekako dogovarjali, bom rekla, oziroma so se nekako pridružili problematiziranju tega instituta zastaranja, ampak so potem šli v zakonodajni postopek samostojno. Na žalost, mi je žal, da nismo tukaj sodelovali, kot smo se nekako dogovarjali. Torej je prišla z neko, po mojem mnenju, pač ne dovolj dodelano oziroma dodelanim zakonskim predlogom, da bi torej zastaranje prenehalo teči. To je bilo bistvo, ko bi zadeva prišla do stadija glavne obravnave, torej ob začetku glavne obravnave, nato bi pa tekli postopki dalje brez vseh omejitev.

Zdaj, zastaranje je inštitut kazenskega prava, ki torej po poteku določenega časa ne dopušča več pregona in obsodbe storilcev kaznivih dejanj. Prav tako ta novela NSi ni naslavljala zastaranja v celoti, dotikala se je zgolj zastaranja kazenskega pregona, ne pa tudi zastaranja izvršitve kazni, pa stranski kazni in varnostnih ukrepov ter pa teka in prekinitve zastaranja, ki so potem v drugih členih še določeni in bi seveda potem bili v bistvu v neskladju s tem neomejenim tekom postopkov po tem, ko bi zadeva prišla v fazi glavne obravnave.

Se pravi, Kazenski zakonik iz leta 1994 je najprej ločeval torej relativno absolutne zastaralne roke, te so se lahko pretrgali, so lahko mirovali in z namenom zamejitve teka kazenskih postopkov pa je potem bil določen ta absolutni zastaralni rok, ki je bil določen v dvakratniku relativno, roka, ki je bil določen za relativno, bom rekla, zastaranje, kajne. Se pravi, kazniva dejanja bi naj zastarala v roku, ki so odvisna od narave predpisane kazni, od teže storitve kaznivega dejanja, če tako rečemo, ali so to zdaj zapor ali so denarne kazni, bom rekla, težje kot bi bila oblika storitve kaznivega dejanja, daljši bi naj bil ta zastaralni rok in obratno. Vemo pa, da je potem prišlo do spremembe, ki je v praksi povzročila veliko problemov, ki je določala, da kadar je prišlo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi do razveljavitve, je bil potem določen enak rok za novo sojenje v obdobju dveh let, kar je absolutno bilo, bil prekratek rok, ki je reflektiral seveda v zastaranju zadev, kot je Patria in podobno. Še najhuje je to, da so bile tudi, da je bilo to sprejeto ob odsotnosti stroke, kajne, ki ni bila upoštevana in prav zato jaz menim, da, ker trenutni zakon vključuje tudi nedoslednosti, nedoslednosti glede zastaranja, je nujno, in sem vam hvaležna, torej predstavnikom stroke, da ste se odzvali, torej pozivu zakonodajalca, da bi nam mogoče torej pomagali poiskati neko ustrezno rešitev, ki bi odpravila tudi trenutne nedoslednosti, kar menim, da je nujno potrebno nasloviti.

Namreč, tudi sedaj v postopku recimo razveljavitve, kadar pride do razveljavitve, veljajo sedaj enaki roki, tako za najlažja kazniva dejanja, kot tudi za najtežja kazniva dejanja, kar seveda menim, da ni ustrezno in vzpostavlja nek neenak, neenakopraven položaj med storilci, ki so lahko neenakopravno obravnavani bodisi zaradi večje ažurnosti sodišč bodisi, ker sploh ni prišlo do uporabe recimo izrednih pravnih sredstev in tako naprej. Lahko za storilca najtežjega kaznivega dejanja, da tako rečem, nek postopek zastaranja traja dlje kot je bil recimo, če primerjamo s prvotno ureditvijo, neki zastaralni absolutni rok določen in obratno za storilce najtežjih kaznivih dejanj, kjer je, recimo, bi bil zastaralni rok, mi imamo sedaj celo 50 let, najdaljše, imamo ene izmed najdaljših zastaralnih rokov, že sedaj določene. Lahko pride do tega, da se pa potem za ta najtežja kazniva dejanja zastaranje prekine, ne vem, če je 30-letni rok, po sedmih letih je zadeva lahko zaključena, ravno zaradi tega je(?) potem instituta po razveljavitvi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kar seveda po mojem mnenju ni primerno. Sama sem tudi naklonjena, da bi bila mogoče koruptivno in tako naprej, kazniva dejanja, uvrščena tudi med nezastarljiva kazniva dejanja, nekatera že imamo, tudi, tudi tega ni predlog NSi ustrezno naslavljal, kajne, nekatera kazniva dejanja so namreč že nezastarljiva in bi določba, sprememba samo enega člena ne bila primerna.

Skratka, prosila bi torej, da sedaj - pa bi potem v razpravi še kaj več povedali vsi, ki bi želeli razpravljati - sprva dam besedo vabljenim na sejo, da predstavijo svoja stališča.

Najprej bi besedo dala predstavnici Ministrstva za pravosodje, državni sekretarki, gospe Kokalj.

Izvolite, prosim.