Predsednica, hvala za besedo.

Spoštovana državna sekretarka, poslanke in poslanci!

Danes obravnavamo zelo pomembno temo, ki vpliva na življenje slovenskih ribičev, ki se preživljajo z ribolovom. V gibanju Svoboda se že od začetka mandata zavzemamo za dobrobit slovenskih ribičev. Ribištva ne moremo in ne smemo gledati zgolj skozi oči gospodarske dejavnosti, saj je to primarno kulturna in zgodovinska dediščina slovenske Istre in konec koncev tudi Slovenije. Pred nami je namreč že drugič v zelo kratkem času Predlog zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Zakon v 15. členu navaja nov način pomoči našim ribičem, torej likvidnostno pomoč. Ta predlog prihaja v pravem času, saj se je dosedanji sistem pomoči de minimis konec 2023 iztekel. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi naša nekdanja poslanska kolegica in velika zagovornica pomoči ribičem Mateja Čalušič, se je z Evropsko komisijo več kot pol leta usklajevalo, da je prišlo do dogovora in rešitve, ki je danes pred nami. V Poslanski skupini Svoboda želimo, tako kot Vlada, še naprej zagotavljati podporo prizadetim ribičem, ki so zaradi hrvaškega nepriznavanja odločitve arbitražnega sodišča in sistematičnega oviranja s strani hrvaških organov, dvakrat kaznovani in zato v nezavidljivem položaju. Prvič so kaznovani s tem, ker ne morejo neovirano ribariti v tričetrtinskem delu Piranskega zaliva, ki je po arbitražni razsodbi pripadlo Republiki Sloveniji, ampak zgolj do sredinske črte. Zaradi tega je njihov ulov rib manjši, s tem pa so nižji tudi njihovi prihodki. Z likvidnostno pomočjo iz 15. člena sedaj to rešujemo. Drugič pa so ribiči kaznovani s tem, ker nad njimi visi možnost izvršb s strani hrvaških organov.

Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč pokopala upe, da bi vsebinsko presojali o kršitvah človekovih pravic slovenskih ribičev zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe. Senat sodišča je izbral najlažjo pot in tudi z neprepričljivo argumentacijo tožbe slovenskih ribičev označil za nedopustne, s tem pa slovenske ribiče izpostavil potencialnim možnostim, da Republika Hrvaška zoper njih začne vlagati izvršbe. Vse od odločitve ESČP tako nad ribiči visi Damoklejev meč izvršb, katerih skupni znesek že krepko presega milijon evrov. S spremembami 21. člena se omogoča celovito pravno pomoč, ki bo našim ribičem na voljo ne le pred sodiščem na Hrvaškem, temveč tudi pred mednarodnimi sodišči in arbitražami. S tem se bolj natančno določa in širi nabor pravne pomoči, ki so jo deležni ribiči. Naši ribiči bodo tako deležni celovite kompenzacije za stroške, ki nastajajo zaradi hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe in protipravnega delovanja zoper slovenske ribiče. To je izjemno pomembno, saj se mnogi naši ribiči dnevno soočajo s posledicami teh nepravičnih dejanj. Verjamem, da je negotovost in visoki zneski kazni za številne ribiče predstavljajo veliko psihološko breme. S sprejetjem tega zakona, ki ga bomo podprli vsi, ki resnično želimo pomagati našim slovenskim ribičem, bodo le ti ponovno upravičeni do državne pomoči in tudi razširjene pravne pomoči. S tem v Gibanju Svoboda tudi izpolnjujemo naše zaveze volivcem in ribičem, ki smo jih dali v letu 2022, hkrati pa predlagane zakonske rešitve poleg pomoči ribičem zasledujejo in branijo tudi slovenske nacionalne interese, jasno in nedvoumno sporočajo, da so odločbe državnih organov Republike Hrvaške, s katerimi so izrečene globe ali denarne kazni, fizični ali pravni osebi, ki opravlja gospodarski ribolov na območju, ki je skladno z arbitražno razsodbo. Pod suverenostjo Republike Slovenije in sestavni del njegovega ribolovnega morja. V nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije in mednarodno pravnimi obveznostmi Republike Hrvaške. Takšne odločbe Republike Hrvaške so zato brez pravnih učinkov v Republiki Sloveniji. S predlaganimi spremembami pravne pomoči, Republika Slovenija še naprej ne priznava jurisdikcije Hrvaške nad delom slovenskega ozemlja, ki je po arbitražni razsodbi pripadlo Sloveniji. Vlada, koalicija in Poslanska skupina Svoboda, v imenu katere vas danes naslavljam, še naprej trdno in dvoumno zagovarjamo arbitražni sporazum in razsodbo, ki jo je prinesel. O tem se ne pogajamo, o tem ne bomo sklepali začasnih podmiznih ali kakršnihkoli drugih dogovorov, ki bi lahko ogrozili arbitražno razsodbo, poskusov dogovorov, ki smo jim bili priča v času prejšnje Vlade. Prav zato smo nedavno zavrnili predlog Poslanske skupine SDS, ko so želeli pod krinko pomoči ribičem spodkopati arbitražni sporazum. SDS je namreč predlagal, da se slovenskim ribičem izplača vse izrečene globe ter stroški postopkov zaradi gospodarskega ribolova v Piranskem zalivu, vključno z nepravnomočnimi globami. To bi lahko pomenilo priznanje Hrvaške jurisdikcije na delu morja v Piranskem zalivu. Veseli me, da smo lahko v Državnem zboru poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju Ministrstva za zunanje zadeve ter ob konstruktivnih pripombah Zakonodajno-pravne službe nadgradili na način, da maksimalno pomaga slovenskim ribičem ter hkrati varuje tudi slovenske nacionalne interese.

Zaradi tega bomo v Poslanski skupini Svoboda zakon z velikim veseljem in enotno podprli.