Spoštovani poslanke in poslanci!

Danes je pred vami Predlog zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (v nadaljevanju ZUVRAS), s katerim želimo zagotoviti spoštovanje določil arbitražne razsodbe ter prispevati k ohranitvi tradicije slovenskega ribištva za prihodnje generacije. S predlaganimi spremembami se konkretno zasleduje cilj, da se ribičem nadomesti izpad dohodka, do katerega je prišlo zaradi hrvaškega nepriznavanja z arbitražno razsodbo določene meje, in poravnajo stroški v zvezi z zagotavljanjem pravne pomoči ribičem. Predlagane spremembe ZUVRAS so potrebne zaradi več razlogov. Republika hrvaška arbitražne razsodbe ne priznava, čeprav je arbitražno sodišče v delni razsodbi leta 2016 odločilo, da Hrvaška ni imela pravice zahtevati razveljavitve arbitražnega sporazuma in da ta ostaja v veljavi. Hrvaška policija in ribiška inšpekcija tako še naprej izrekata globe slovenskim ribičem, ki lovijo na območju pod suverenostjo Slovenije. Državna pomoč oziroma nadomestilo zaradi oviranega gospodarskega ribolova ima velik pomen za slovenske ribiče, ki upravljajo gospodarski ribolov in na katere je arbitražna razsodba neposredno vplivala. Del morja, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadel Republiki Sloveniji, predstavlja kar petino slovenskega ribolovnega območja, na katerem slovenski ribiči ulovijo pomemben delež svojega ulova. Zaradi prisotnosti tujih plovil v morju Republike Slovenije, ki ovirajo opravljanje rednega gospodarskega ribolova slovenskih ribičev, je tem ribičem treba nadomestiti izpad dohodka. Nadomestilo se bo dodelilo pod pogoji, ki sledijo smernicam Evropske komisije o državni pomoči v sektorju ribištva in akvakulture. Nadomestilo se sicer ribičem izplačuje že od leta 2018 dalje, tokratna sprememba zakona pa je nujno potrebna, ker je s koncem leta 2023 na ravni EU prišlo do sprememb pravil, ki urejajo državno pomoč za ribištvo in akvakulturo. Predlog zakona tudi podrobneje opredeljuje pravno pomoč ribičem, katere stroške krije Republika Slovenija - ribiči so fizične ali pravne osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo sedež v Republiki Sloveniji in so imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov. Republika Slovenija že po trenutno veljavni pravni ureditvi nudi pravno pomoč, ki zajema stroške izvajalca pravne pomoči in stroške postopkov pred organi Republike Hrvaške. S predlagano spremembo 21. člena / nerazumljivo/ bo Republika Slovenija po potrebi zagotovila tudi sredstva za nadomestilo škode ribičem, to je za povračilo glob oziroma denarnih kazni, če bi organi Republike Hrvaške začeli s postopkom prisilne izterjave teh glob ali denarnih kazni. Predlog sprememb zakona tako dodatno ureja nudenje pravne pomoči, ki zajema, povračilo glob, denarnih kazni ter stroškov in varščin, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom ali zaradi tega postopka v primeru prisilne izterjave. Pri prisilni izterjavi gre za neprostovoljno dejanje, zato v tem primeru država vzpostavlja mehanizem, s katerim se bo slovenske ribiče zaščitilo, kar pa ne pomeni priznanja pristojnosti hrvaških organov v slovenskem morju. Dodatna ureditev pravne pomoči vzpostavlja pravno varstvo ribičem na način, da odvetniki oziroma odvetniške družbe zavarujejo pravice ribičev oziroma v primeru varščine ali prisilne izterjave takoj nudijo pravno pomoč in odpravijo nastalo škodo ribičem oziroma jih v najkrajšem možnem času razbremenijo morebitnih posledic prisilne izterjave. Z vidika suverenosti Republike Slovenije na celotnem ozemlju in teritorialnem morju je pomembna zakonska določba, da kakršnokoli morebitno plačilo ali povračilo stroškov v zvezi s pravno pomočjo ribičem, ne vzpostavlja privolitve ali priznanja Republike Slovenije, da bi bili državni organi Republike Hrvaške pristojni začeti ali voditi postopke o prekršku ali kazenske postopke zoper slovenske ribiče.

V zvezi z obravnavanim predlogom smo v sodelovanju z ostalimi resorji, ki jih predlog zadeva, podrobno proučili tudi mnenje in pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ter v skladu s podanimi pripombami sodelovali pri pripravi amandmajev, ki naslavljajo pripombe ZPS. Glede na navedeno menimo, da je zakon pripravljen za obravnavo in sprejem s strani Državnega zbora.

Hvala lepa za vašo pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, Teodorju Uraniču.

Izvolite.