Hvala lepa.

Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi se po več letih uresničujejo priporočila Evropske komisije o vladavini prava in tri odločbe Ustavnega sodišča, in sicer dve odločbi iz leta 2021. Z novelo se uvaja ustavno sodno varstvo zoper parlamentarno preiskavo oziroma zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave, glede katerega obstaja dvom o zakonitosti ali ustavnosti, ker je predmet in namen preiskave nedoločen, ker predstavlja nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine preiskovanca oziroma, ker predstavlja poseg v drugo vejo oblasti ali pa pristojnosti drugega samostojnega in neodvisnega organa. Novela določa, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča, če je upravičen predlagatelj podal zahtevo za ustavno sodno presojo, ne more biti ustanovljena preiskovalna komisija. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno in v roku 60 dni. S tem se onemogočijo nedopustni, nezakoniti oziroma neustavni posegi parlamentarne komisije, ki je oblastveni organ, v človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma v pristojnosti drugega organa, poglavitni pomen in namen pravne države je namreč omejitev in nadzor oblastvenih organov v državi tako, da so podrejeni pravu, kjer so ustavna načela, delitev oblasti in človekove pravice najvišji postulati in tem postulatom je podrejena tudi parlamentarna preiskava. In še ena odločba se uresničuje s to novelo, to je pa odločba iz leta 2011, ki je ostala neuresničena. Ureja se vprašanje izločitvenih razlogov za člane, namestnike članov preiskovalnih komisij oziroma pogoste situacije, ko se za pričo ali preiskovanca predlaga poslanca, ki je član ali pa namestnik člana in naj kot zanimivost navedem naslednje. V zahtevi za oceno ustavnosti, ki je bila podlaga za navedeno ustavno odločbo, je zapisano, citiram: "Veljavni zakon o parlamentarni preiskavi ne določa natančno, pod kakšnimi pogoji je lahko nekdo od članov preiskovalne komisije sprejet kot priča, niti ne določa, da mora biti takšna zahteva obrazložena in torej utemeljena". Skladno s Poslovnikom o parlamentarni preiskavi ima tretjina članov možnost, da nekoga predlagajo kot pričo. Zaradi podnormiranosti 3. člena zakona je sedaj v praksi že prišlo do popolne blokade dela ene od preiskovalnih komisij, saj manjšina v njej brez kakršnekoli pisne utemeljitve sedaj že drugič predlaga predsednika komisije kot pričo. Ali veste, kdo je vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi leta 2011? Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Je vse jasno, ali ne? Ker se z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi odpravljajo neustavnosti oziroma se uresničujejo tako odločbe ustavnega sodišča kot tudi priporočila Evropske komisije bo Poslanska skupina Svoboda novelo zakona podprla?

Hvala.