Lep pozdrav vsem.

Zdaj, tako kot je bilo povedano, čez tri tedne bo leto dni od te ene večjih ujm, ki se je zgodila v velikem delu Republike Slovenije lansko leto med 3. in 4. avgustom in takrat je Vlada v avgustu mesecu v Državni zbor posredovala Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. V katerega pa je vključila, če se spomnite, tudi tako imenovani solidarnostni davek, čemur smo takrat v Slovenski demokratski stranki nasprotovali. Potem je bil ta zakon s tem davkom sprejet. Na kar se je Vlada odločila in čez kakšen dober mesec ali dva ugotovila, da je naredila napako in ta davek ukinila. To je bil prvi feler.

Drugi, bistveno večji feler pa je bil ta, da smo mi v Slovenski demokratski stranki tako pri tem zakonu kot pri zakonu, ki je sledil kasneje Zakonu o obnovi in razvoju, predlagali številne spremembe členov, ki bi omogočili drugačno in hitrejše umeščanje objektov. V teh primerih v prostor, predvsem pa bi omogočili hitrejše dogovarjanje s prizadetimi in rešitve v primerih, ko se prizadeti z njimi strinjamo. Vse je bilo zavrnjeno, vse. Vse. In po letu dni, po letu dni, prihaja Golobova vlada z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih, o interventnih ukrepih, spoštovani, za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Pa mi smo julija 2024, kakšni interventni ukrepi, če bi že prišli z neko novelo Zakona o obnovi in razvoju in vključili vanjo tisto, kar je bilo predlagano in kar ovira te hitrejše postopke pri objektih, ki jih je potrebno odstraniti in zgraditi nove, potem bi to seveda razumeli, ker bi rekli okej, tako kot je vlada se zmotila pri nameri, da uvede tako imenovani solidarnostni davek. In z njim dodatno obremeni tudi tiste, ki so bili najbolj prizadeti, kar je potem kasneje dva meseca odpravila. Se je tudi tukaj zmotila, ker ni upoštevala predlogov, ki so bili dani s strani opozicije dobronamerno, da bi se te stvari hitreje in ažurneje reševale. Ampak temu ni tako, po letu dni prihaja Golobova vlada z zakonom, pazite po nujnem postopku, po nujnem, kar je še ena izmed številnih kršitev procedure Poslovnika in vsega ostalega in zlorab, če želite, ker nobenih razlogov za tak zakon po nujnem postopku ni, s katerim prenaša en del izvajanja nalog iz vladne službe na DSU, na Družbo za svetovanje in upravljanje. In od danes do jutri se to mudi zaradi tega po nujnem postopku. A glej ga zlomka, v zakonu pa je člen četrti, kjer piše, da bo ta pogodba med vlado in DSU sklenjena v 60 dneh. Zdaj ste z amandmajem popravili na 30, pa iz koga se vi delate norca, oprostite. Da ne govorimo o podzakonskem aktu iz 6. člena kjer imate še vedno rok 30 dni, ki je itak brezpredmeten. Ker določate neke drugačne normative glede vrednosti projektantskih in ostalih cenitev, ne pa tistega, kar ljudi najbolj zanima in jih najbolj žuli. Kako in kje bodo lahko gradili nadomestne objekte. Ali kje bodo dobili nepremičnine namesto tistih, ki jih več ni? Vi prenašate na neko tvorbo, ki je bila ustanovljena v obdobju lastninjenja družbene lastnine v 90 letih, ta DSO, na katero se je pač izločilo tisto, kar so levičarski tranzicijski tajkuni, banksterji neuspešno poprivatizirali. Niso bili nekateri dovolj spretni, pa so nekatere vseeno polovili, pa so jim nekaj zaplenili in to premoženje je pristalo na DSU-ju. In to se odvija že 34 let razpolaganja s tem premoženjem. In če greste pogledati na njihovo spletno stran, boste ugotovili, da imajo v portfelju prodaj dve nepremičnini. Dve nepremičnini. Nobena ni na poplavnih območjih, nobena, tu sta zemljišči, v Strunjanu pa nekje tukaj pri Ljubljani in pet nepremičnin, v glavnem pisarn pa garažnih mest v Ljubljani in Mariboru oddajajo. To je v portfelju DSU trenutno. Nobenega stanovanjskega objekta, nobenega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, ničesar. Če bi že bil resen namen, jaz sem prepričan, da Stanovanjski sklad Republike Slovenije ima bistveno širši portfelj nepremičnin, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za take namene in mestni skladi, tudi po moje, tako mariborski kot vsi ostali na tem območju, ampak ne na DSU. Seveda smo v Slovenski demokratski stranki vložili amandmaje, ki ta prenos izničujejo, ker je to škodljivo iz več razlogov. Prvič je to škodljivo zaradi tega, ker se bo vsaj za pol leta zamaknil nek proces, ki zdaj trenutno teče. Ta proces teče slabo, bom povedal pol kasneje, nikamor ne teče, ampak ne zaradi tega, ker bi bil gospod Šefic neoperativen in si ne bi prizadeval in vsi ostali, ki delajo v tej službi, ampak zaradi tega, ker niste poslušali, da jim je potrebno dati preko spremembe zakonodaje vzvode, da bodo lahko operativno to nalogo, ki naj bi jo počeli po teh poplavah tudi počeli. In ker v teh vzvodov ni, ker formalne procedure tega ne omogočajo, lahko gospod Šefic dela 48 ur na dan, pa ne bo učinka. Da ne govorimo o tej dezorganiziranosti. Trije, danes so tukaj predstavljali sedem členov novele, trije državni sekretarji. Gospod Šefic bi moral imeti s strani predsednika Vlade pooblastila, pooblastila, ki so zelo široka in ki sežejo preko pooblastil ministrov, potem bi ta zadeva bila učinkovita in tudi to smo predlagali v okviru Zakona o obnovi in razvoju. Ker pa to ni seveda, se pa zdaj to vrti v nekem krogu neučinkovitosti in neuspešnih usklajevanj med posameznimi resorji ob slabi, ob slabi zakonodaji, ki seveda nihče ne more pričakovati, da bo zakonodaja ki se piše pač za neke normalne razmere bila učinkovita tudi v takih primerih, kot smo jih videli med 3. in 4. avgustom lani. Ampak ravno zaradi tega pa se je sprejemala sprememba te zakonodaje, tako interventne kot Zakona o obnovi in razvoju in tam je bilo mesto, in tam je bilo mesto, da se te zadeve uredijo. In na začetku, po tistem, kar so predsedniki strank na sestanku s predsednikom Vlade govorili takoj na začetku, ko je bila zadeva še vroča, konec avgusta, smo mi vsi računali, da se bo to tudi dejansko zgodilo. Jaz sem povedal že pri zakonu o obnovi oktobra, novembra, da čim se zadeva ohlaja manj bo možnosti karkoli spremeniti in točno to se je zgodilo. Ta sprememba, seveda, ne bo prinesla nobene večje operativnosti, nobene večje učinkovitosti, nobenih hitrejših rešitev. Zakomplicirala bo izvajanje sistema, bo pa edini učinek tega, da čez kakšno leto ali pa največ čez leto in pol, ko bodo redne volitve, se bo vlada lahko tega bremena otresla, po pilatovsko si umila roke, ker do takrat nič ne bo in bo rekla, saj to itak ni stvar Vlade, to je zdaj itak stvar DSO, to je neka družba, ki se s tem ukvarja, to je njihova odgovornost, To je res neodgovorno do ljudi, neodgovorno do ljudi. In opozarjali smo že takrat na problematiko pri tem pristopu, temu nivojskem pristopu, kaj se bo zgodilo, ker se ljudje ne bodo strinjali s cenitvami. Normalno, da se ne bodo strinjali. Zdaj, ne vem zakaj niste zdaj ljudje angažirali tistega cenilca kot ga je prodajalec litijske angažiral za vašo nepremičnino, ki ste jo preplačali. Dajte še tega cenilca angažirati za ljudi, da bodo njihove nepremičnine vsaj kolikor toliko pošteno ovrednotene. Ironiziram, ker na tej točki ni mogoče resno razpravljati. Oprostite. Pri teh zadevah je bilo normalno, da normalne cenitve, ki pač veljajo v nekem, bom rekel, urejenem sistemu, ko ne pride do tega, do česar je tukaj prišlo, ne bodo ustrezne. Zakaj? Zaradi tega, ker je treba pač ljudem zagotoviti nove domove. Vzame se kvadratura, ki je bila prej, stanje objekta, ki je bilo takrat in na tej osnovi se pač naredijo modeli preko katerih se ljudem zagotovijo nadomestne gradnje. Saj tudi, ko je bil prej omenjen avtocestni program pa razlastitve pa tako naprej, ali mislite, da so bile tam upoštevane te cenitve? Niti 30 procentov ne bi razlastili. Tam se je pač zgradilo druge hiše, zgradilo se je druge hiše v primerljivi vrednosti, tam kjer je bilo treba nekaj doplačati se je sicer doplačalo, ampak večinoma so ljudje dobili, ljudje dobili neke primerljive nadomestne objekte, neodvisno od nekih administrativno formalnih cenitev in nekaj podobnega je bilo za pričakovati tudi v tem primer. Pri čemer seveda ta 1. točka bi morala biti prioriteta, ne pod a, pod prioriteto bi morali biti vzeti tisti primeri, kjer ljudje imajo sami rešitev. Sami, bilo je povedano, imeli so rešitev, do konca leta bi morali plačati aro, če bi se takrat odreagiralo bi gotovo 10, 20, mogoče celo 30 procentov teh primerov spravili z mize. Ampak, tega seveda ni bilo. To je razlog, da smo predlagali pač, da se tega ne dela in da se ta zakon anulira, da se ga spravi iz sveta. Drugače ga ne moremo, ker je formalno vložen v proceduro, kot samo na ta način, da se z amandmaji pove, da naj to še naprej dela vladna služba, tako kot je bilo to do zdaj, pri čemer pa je potrebno in to smo pričakovali od novega ministra Novaka, kar je tudi sam povedal, da je to problem, pa priti do spremembe procedur in formalnih omejitev, ki zdaj onemogočajo te postopke v zakonu o obnovi. Tam je mesto, da se te administrativno-birokratske ovire glede gradenj uredijo. In spomnite se kaj smo takrat predlagali v Slovenski demokratski stranki. Ko gre za tako akutne primere in ima občina primerno zemljišče in je komunalna oprema zraven in ni nobenega problema z umeščanjem v prostor, formalno pa v OPN tega ni, naj se na podlagi spremembe zakona omogoči, občina reče da, ministrstvo reče da, vladna služba reče da, da človek tam gradi in v roku dveh let naj se post festum pridobivajo papirji ali pa treh zaradi mene ali pa petih. Ampak to je bilo zavrnjeno. To bi bil tudi učinkovit način tam kjer ni spora v prostoru, kjer ni ne poplavne nevarnosti, kjer ni nobenih plazov, kjer se pač praktično vsi deležniki s tem strinjajo. Tako da ta novela žal ne prinaša ničesar.

Zdaj nekaj glede tega kaj je bilo v zadnjem letu dni obljubljeno pa kaj je bilo do zdaj narejeno. Kar se tiče primerov, ki so najtežji, in tu gre za te družine, ki so ostale brez domov oziroma imajo trenutno še vedno neke hiše, ki pa niso več primerne za bivanje iz takega ali drugačnega razloga, je bilo rečeno s strani predsednika Vlade, spomnite se, konec avgusta lani: to bo naša prioriteta. Rekel je: smo v kontaktu s proizvajalci montažnih objektov. Lahko grem pogledat, greste pogledati, te izjave so zapisane, zabeležene, da jih zdaj dobesedno ne citiram, ampak rečeno je bilo, 100 do 300 objektov lahko zagotovimo na mesec. 100 do 300 objektov. Niti enega do danes, niti enega. Jaz ne vem ali je sploh en primer bil rešen, da se je nekdo strinjal pa da ste mu izplačali odškodnino, da recimo nekdo rekel, okej, se strinjam, to je to, dajte mi denar, jaz si bom sam reševal stvari. Ali je bil kakšen tak rešen, ki je itak prvi na lestvici, po kateri bi morali iti pri reševanju teh stvari? Zdaj državni sekretar Šefic je danes rekel, da je namen tega zakona, da se čim hitreje pride do nadomestitvenih objektov. Glejte, žal lahko je to namen tega zakona, ampak tega ta zakon ne bo omogočil - jaz ne vem ali kdo dvomi v to v tem prostoru. Ali kdo meni, da zdaj, ko se bo pa samo spremenil izvajalec, da zdaj se bo pa hitreje prišlo do teh nadomestitvenih objektov? Ne bo se, ne, ne bo se. Še posebej zaradi tega ne, ker ta DSU pač nima nekih referenc in izkušenj iz preteklosti na tem področju in je bolj kot ne neka umetna paradržavna tvorba, ki pač v tem trenutnem, v konkretnem primeru jo želi Vlada izkoristiti za en del teh nalog, kot kaže, ne glede na to, da je bil direktor na novo postavljen decembra lani. Pa gre še za kaj drugega, kar je bilo prej v razpravi omenjeno; tu se bo le neka masa denarja odvalila. Kot slišimo, naj bi se odvali, odvalila tudi tista milijarda gradenj neprofitnih stanovanj preko te DSU; tukaj se pa že človek vpraša, kakšni interesi so pa tukaj v ozadju, glede na to, da imamo osrednjo institucijo v tej državi, ki se ji reče SSRS in ki že 30 let izvaja stanovanjsko politiko na tem področju, zdaj pa naj bi po novem to počela DSU, ki nima zemljišč - prej sem vam povedal, kaj je v tem portfelju in kaj je na voljo in s čim se pravzaprav ukvarjajo.

Tako da, v Slovenski demokratski stranki se seveda s to novelo ne strinjamo. Predlagamo, da se pač s temi amandmaji, ki jih predlagamo, na nek način ta postopek zaključi, ta zakon je predviden, da bo v ponedeljek obravnavan in da čim prej ministrstvo za prostor, pristojno za prostor, pride s spremembo zakona o obnovi, kjer naj z ustrezno spremembo členov, ki onemogočajo hitrejše umeščanje v prostor, bi rekel, da podlago za to, da se bodo lahko te zadeve začele odvijati bolj operativno.

Zdaj ob tej priliki je treba vseeno izkoristiti še eno zadevo, in ta zadeva je nabor objektov, ki so predvideni za rušenje. Če se boste spomnili, smo tudi glede tega v razpravi o Zakonu o obnovi slišali veliko, veliko utemeljitev, ki so govorile o tem, da so nekatere nameravane rušitve bile sprejete preuranjeno in na pamet in predvsem v tisti prvi, bi rekel, prvi posledici te naravne ujme v avgustu in da je potrebno te zadeve ponovno preveriti, proučiti in tam kjer ni potrebno tako radikalno posegati in rušiti teh domov, narediti še eno presojo, evalvacijo. In te objekte, za katere se je na začetku reklo, da bodo porušeni, pač na en pameten način iz tega nabora izločiti, zagotoviti drugačen način pri zagotovitvi poplavne varnosti in ukrepih, ki zagotavljajo, da lahko tam ostanejo. In to je ta primer, ki smo ga, verjetno smo ga vsi dobili na mail, tako imenovana civilna iniciativa Letuš, levi breg. Zdaj ne vem, če ste si to prebrali, ampak en del bi vam vseeno prebral, ker se mi zdi pomemben, glejte, dolga je ta zadeva, bom samo ta bistveni del ven potegnil. Takole pravijo: Ko smo na individualnem sestanku, gospodu Šeficu, najprej povedo pač, da takrat konec avgusta je prišel predsednik vlade Golob. Župan Braslovč Žohar in takoj je padla odločitev, tam se bo pa vse porušilo in zgradilo se bo na novi lokaciji, na novi lokaciji za katero je ta isti župan malo nazaj ugotavljal, da tam ni pametno, da se avtocesta dela, ampak da je treba čuvati za kmetijske namene. Zdaj pa naj bi se to zgodilo tam. In potem ko so pač ti dnevi tekli, meseci zdaj že leto dni od tega, vmes se je marsikaj dogajalo tudi na področju izboljšanja čiščenja vodotokov in tako naprej, so se pač zadeve začele tudi pri ljudeh, ki so bili na začetku verjetno kar zagreti, ker so računali, da bodo dobili primerne odškodnine, so se zadeve začele spreminjati. In zdaj ti krajani pravijo tako: ko smo na individualnem sestanku gospodu Šeficu postavili par vprašanj, to je bilo lani, da ne bo nesporazuma, ni imel odgovora, kot na primer, kako so se krajani Letuša znašli na uradnem seznamu za selitev že dva meseca po poplavi, odgovor je bil, da je to naredila stroka. Na to, na ponovno vprašanje kako je bilo to mogoče po dveh mesecih, še sedaj po sedmih mesecih ta ista stroka nima še nič, nobenih študij, nobenih elaboratov, tudi ni bilo odgovora na naslednje vprašanje. Seznam je 348 objektov, 160 jih je samo v Letušu. In od teh 160 jih je še vedno celih in primernih za bivanje 158 objektov. In tudi tukaj ni bilo, pišejo, odgovorov kako in zakaj je temu tako. Ampak potem pa nadaljujejo: novo nastala situacija je bistveno ugodnejša za nas in za druge kraje ob reki Savinji. Torej sedaj je po poplavi je rečni tok Savinje razširjen, reka je delno očiščena, naj pa bi jo koncesionarji očistili v celoti. V Savinji ni več toliko ovir, kamnitih otokov sredi njenega toka, ki zmanjšujejo pretok in količino le-tega. Čaka se na nove predloge suhih zadrževalnikov, ki bi se naj po novem začeli že od Ljubnega naprej, torej do Letuša pride manjša količina vode in tako dalje. Potem pač povedo, da je problem tudi ta lokacija Rakovlje in tako naprej, kjer pa je problem s kmetijsko zemljo, kjer kmetje nasprotujejo, da se ta del urbanizira. Skratka, en kup problemov je tukaj. Glejte, nasprotovanje z ene z druge strani in na koncu ugotovimo, da gre za kmetijska zemljišča, kjer je potrebno spremeniti namembnost. In zdaj pa pojdite vi spreminjati po veljavni zakonodaji namembnost. Lahko na deset /nerazumljivo/ prenašate pristojnosti, nič se ne bo zgodilo, nič, ne v enem letu, v petih letih ne. Torej, nadaljujejo, da ker koncesionarji nadzorniki svojega dela v preteklosti niso opravili tako, kot bi bilo treba, je bilo seveda prišlo do tega, da vodotoki niso bili ustrezno očiščeni, brežine posameznih vodotokov, tudi Savinje, neustrezno utrjene in tako naprej. In na koncu se sprašujejo zakaj pri vsem tem, kar je zdaj znano in kar mogoče v tistem prvem mesecu ni bilo tako prezentno, kot je danes, se še vedno vztraja na teh radikalnih rešitvah, namesto na rešitvi, ki bi na eni strani omogočila ohranitev tistih objektov, za katere se očitno ugotavlja, da niso poplavno ogroženi, preko izvedbe teh ukrepov, ki so bili že izvedeni pa še bodo izvedeni in omogoči neko ugodno situacijo za vse, tako za tiste, ki se jim ne bo treba seliti, kot za državo, ki bo za to morala nameniti bistveno manj sredstev.

Torej, glede na to, da je, da smo zdaj eno leto od teh poplav, bi bil verjetno skrajni čas, da se te zadeve resno pregledajo, resno evalvirajo, resno preverijo in da ta odbor, ne Državni zbor, ampak ta odbor pa da v najkrajšem času dobi neko zelo podrobno informacijo o tem kaj in kako se bo na tem področju v naslednjih mesecih nadaljevalo. In kakšna je potem zdaj ta končna številka objektov, ki jih bo potrebno porušiti in kje imate zemljišča za te objekte oziroma koliko je ljudi, ki so si sami pripravljeni zadevo urediti, koliko je tistih, ki si je ne morejo in kje imate zemljišča oziroma stanovanja zanje? In to mislim, da bi morali mi dobiti najkasneje na odboru septembra meseca letos, ker mislim, da je časa preveč odteklo. Ljudi ni mogoče več puščati v tej negotovosti, ampak jim je treba pomagati, da do teh odločitev in rešitev tudi v najkrajšem času tudi pride. Ta novela pa, glejte, ne bo rešila ničesar.

Hvala.