Predsednica, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu! Ko sem dobil na mail to sporočilo, ta Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih, sem bil kar vesel, ko sem videl naslov, ampak kasneje, ko sem šel pa gledat samo vsebino, na kaj se sklicuje ta sprememba, dopolnitev tega zakona, sem bil pa razočaran. Namreč, ljudje na poplavljenih območjih pričakujejo veliko več kot pa to, kar ste vi predstavili oziroma predstavljate v tem zakonu. Vsi dobro vemo, v čem je problem, zakaj postopki trajajo tako dolgo. Jaz bi rekel, da je to leto, kmalu bo minilo eno leto od poplav, da je to slabo leto izgubljenih priložnosti, predvsem na tem področju nadomestitvenih in nadomestnih objektov. Če bi bil danes 1. september, bi drugače razmišljal. Bi vam mogoče še verjel, da to resno mislite, da boste izpeljali, ker prenašate določene naloge na to družbo. Tako ste pa po mojem verjetno v tem letu ugotovili, da stvar je res zahtevna, tako kot ste prej omenili, da stvari ne boste mogli izpeljati tako, kot ste obljubili, in zdaj stvari prenašate na to družbo. To pomeni, da ste se nekako leto po tem oziroma lansko leto, ko ste se odločali, začrtali stvari napačno. Jaz sem bil pozitivno presenečen lani na hearingu ministra Novaka in sem nekako verjel, da bo stvari uredil, da bodo tekle tako, kot je treba, ker je tudi takrat na svoji predstavitvi nekako prepoznal, v čem je problem vsega tega. Če boste nazaj pogledali magnetogram tega njegovega izvajanja, se je točno videlo, da je, kot je sam rekel, da je problem v birokraciji, da je problem v ljudeh. In zdaj, po enem letu, bi človek mislil, da boste te stvari uredili. To je problem zakonodaje tudi, kajti tako dolge postopke, kot so pri nas v Sloveniji, in tako veliko je teh pripombodajalcev na posamezne zadeve, mislim, da jih ni nikjer v Evropi, in tako nesmiselne stvari. In ravno za ta dogodek po poplavah bi bilo potrebno stvari poenostaviti. Mi v Slovenski demokratski stranki smo lani, ko so se sprejemali ti zakoni, podali veliko amandmajev. Ti amandmaji so prišli, veliko jih je prišlo s terena, veliko jih je prišlo iz lokalnih skupnosti, veliko jih je prišlo od teh, ki se ukvarjajo z umeščanjem teh objektov v prostor. Če bi vsaj polovico teh amandmajev koalicija sprejela, mislim, da bi danes že imeli nekaj objektov v Zgornji Savinjski dolini, na katerih bi se lahko gradili določeni objekti. Tako ste pa vse amandmaje po vrsti zavrnili in pač tiste splošne nekako potrjevali. Tako smo tudi mi v dobri veri pa jaz določene amandmaje in zakone potrdil, češ, stvari bodo šle naprej. Ljudje so tudi veliko pričakovali od teh tehničnih pisarn pa so bili na koncu v veliki meri ne samo ljudje, tudi župani in lokalne skupnosti precej razočarani. Zdaj med nalogim…, med nalogami tehničnih pisarn je bila tudi ta naloga, katera se zdaj prenaša na to Družbo za svetovanje in upravljanje; zdaj ne vem ali tehnične pisarne ostanejo ali bomo imeli še, še, še eno zadevo v tem mozaiku neke neuspešne zgodbe ali preidejo pod drugo, po drugo instanco ali kako bo s tem.

Zdaj se bom dotaknil najprej cenitev teh objektov. Moram reči, da imamo en objekt v Mozirju, od koder jaz tudi prihajam. Danes, na današnji datum, 11. 7., ko je hiša bila uničena, poplavljena, od prve ure naprej ni za živeti bilo v njej, so se takoj izselili domačini, do danes še nihče ni prišel niti hiše pogledati niti oceniti. Jaz sem danes še enkrat klical lastnika pa sem ga vprašal, kako je s tem, ali so prišli, ali imate izračun, kako ste se odločili. Je rekel, prejšnji teden me je ena gospa klicala pa mi je rekla po telefonu: vaša hiša je namenjena za odstranitev. Je rekel: pa saj to že vemo dolgo, ne. In ko sem ga vprašal, če je prišel kdo oceniti hišo, je rekel: nikogar še ni bilo. Tako da slabo leto po poplavi, in ta hiša uničena, še ni bilo nikogar, ki bi prišel v to hišo pogledati ali oceniti. In to ni osamljen primer. Jaz ne bom zdaj vseh primerov našteval, ki jih je veliko v Zgornji Savinjski, vsaka hiša ima svojo zgodbo, vsakdo ima svojo zgodbo, jaz zdaj ne bom tu problematiziral še te zadeve, ampak moram povedati, da odzivnost teh cenitev je bila katastrofalna. Jaz mislim, da v enem letu bi lahko ocenili celo državo ne pa, ne pa 160 hiš. Pa tudi če bi jih ocenili pa da bi bil pristop ta pravi, da bi ljudem ponudili denar, da bi vsaj vedeli, koliko bodo dobili pa kdaj, bi se polovica teh ljudi, ki so bili prizadeti v poplavah, sama, sami bi si uredili, ali bi si kupili hiše ali bi si kupili stanovanja, nekateri so rekli, da gredo v bloke, drugi si bi zgradili hiše in tako naprej, kupili bi rabljene hiše, imeli so te variante. Veliko ljudi se je obrnilo na mene kot poslanca iz Zgornje Savinjske doline, če kaj vem, kdaj lahko pričakujejo odškodnino za svoje domove. Jaz kot poslanec opozicije niti nimam vpliva na to drugo kot poslansko vprašanje, žal jim nisem mogel dati nobenega odgovora. Sami so tudi iskali odgovore, jih niso dobili. Imeli so hiše, za katere bi morali dati avans in do konca leta mogoče potem še glavnico pa bi v letošnjem letu imeli urejeno stanovanje in svoje domove, tako pa niso dobili odgovora ne od mene ne od vas. Ljudje so prepuščeni samim sebi, tako da ne vem, no. Tako kot sem že prej rekel, vi ste zdaj po enem letu ugotovili, da smo, da smo malo falili, da ste falili in stvari prenašate zdaj na družbo. In kot sem prej nekako zaznal od državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, ko je govoril o postopkih, kako bo potekalo delo te družbe z javnimi razpisi pa s temi zadevami, kako bo potekalo rušenje, jaz sem prepričan, da niti porušili ne boste letos enega objekta, kaj šele zgradili. Ker vemo, kakšni so ti javni razpisi, koliko bo to interesa, kakšni so postopki pa pritožbe. Tako, da poglejte, res, meni je žal ljudi, žal mi je ljudi, žal mi je teh, ki so bili res prizadeti, ko živijo v najemnih stanovanjih, živijo v najemnih hišah in minimalno presegajo cenzus, da bi bili upravičeni do stroškov povrnjenih za najemnino mogoče za 10, za 15 evrov pa si morajo sami plačevati, in to si že plačujejo eno leto, pa verjetno si še bodo kakšno leto plačevali najemnino. Poleg tega imajo pa hiše oziroma so imeli hiše, za katere pa nekako ni zagotovila, kdaj bodo lahko živeli v njih, na istih lokacijah, malo stran ali kje drugje.

Poglejte, lokalne skupnosti so bile sposobne zgraditi veliko hiš, veliko blokov, veliko stanovanjskih naselij in prepričan sem, da bi tudi če bi določene naloge vladna služba za obnovo in razvoj usmerila lokalnim skupnostim, ne tej družbi, za katero ne vem, jih ne poznam in sem kar razočaran danes, ko ni tule predstavnika te družbe, da bi se malo pohvalil kako bodo to oni naredili, kakšen namen imajo in kdaj bodo kaj naredili. Tako da niti ni interesa tej družbi, da bi se udeležila današnje seje, da bi vključili tudi lokalne skupnosti, župane, kateri bi mogoče pač še kakšnega zunanjega dobili za umeščanje objektov v prostor, sem prepričan, da bi bilo telo to zelo hitro narejeno. Kajti župani imajo interes, da se ljudem čim prej zagotovi streha nad glavo in če hoče biti župan še kak mandat, župan se bo bolj potrudil kot pa nek uradnik iz oddaljenega kraja.

Zdaj, ne vem, kako je kaj s kadri na tej Družbi za svetovanje in upravljanje? Kolikor sem gledal, tam po podatkih je nekaj manj kot 29 ljudi zaposlenih. Zdaj, če bo ta družba še poleg tega opravljala to delo, potem imam občutek, da ta družba do sedaj ni imela veliko dela. Če bo pa najela nove kadre, se pa tudi malo sprašujem, kako je na tržišču z ljudmi, kateri so kompetentni za takšne projekte, pa da bodo stvari takoj stekle. Ne bom govoril o tem, da je od zadaj mogoče kak lobi, ker je to veliko denarja namenjenega za to protipoplavno obnovo, to si ne bom dovolil, ker pač na pamet ne bom govoril. V glavnem zaenkrat, bom zaključil, se še pozneje vključil. V glavnem, veliko pripomb je. Jaz sem dal kar nekaj poslanskih vprašanj, nekaj sem jih dobil, veliko ne. Ljudje so razočarani, tako kot ste prej državni sekretar rekel, da, da. Nekateri so bili izključeni iz teh, iz teh seznamov, da bodo lahko živeli, da se jim bo zagotovila varnost za njihove domove. Bil sem pri njih doma in so razočarani, kajti sosed, sosed je namenjen za izselitev, oni niso namenjeni za izselitev. Jaz ne vem s kakšnimi tehničnimi ukrepi se bo zavarovala njihova hiša in tako naprej. Veliko je bilo tudi omenjenih strokovnih podlag. Poglejte, jaz sem bil na nekaterih predstavitvah te celostne protipoplavne varnosti v Zgornji Savinjski dolini. Jaz bi rekel, po mojih izkušnjah teh strokovnih podlag ni. To so zgolj, zgolj neki predlogi, kateri bodo pa zagledali luč sveta? Je še, pa je še, pa zelo dolgo. Nekako ste dali nalogo mogoče celo lokalnim skupnostim, da se naj o tem odločijo. Jaz nisem zasledil nekih finančnih podlag na katerih bi se lahko odločali, kajti bilo je rečeno, da bo stroka določila kje bodo razlivna področja, kje bodo suhi zadrževalniki. In kot je že prej rekel državni sekretar, na teh področjih ne bo smela koruza rasti. Mislim, da ste to malo, malo, malo, malo prehitra izjava je bila to. Ker če bodo to slučajno suhi zadrževalniki pa razlivna področja, ne vem, zakaj ne bi koruza rasla na teh površinah, če ne bo poplave. Če bo pa poplava, bo pa takrat dobil tisti kmet oziroma tisti človek, ki se s tem ukvarja, pač neko odškodnino ali bo to v njegovi lasti ali ne. Mislim, da mislim, da ste se napačno lotili vsega tega. Jaz sem prepričan, da ljudje bi bili pripravljeni tudi svoja zemljišča dati za poplavno varnost, ampak s takšnim odnosom, da te nekdo hoče že v štartu razlastiti in da ti vzame nekako vse pravice na tvoji zemlji je mogoče malo preuranjena zadeva. Tako da jaz vam ne bom solil pamet in na kakšen način bi morali pristopiti, ampak pri ljudeh, pri ljudeh to vzbuja, vzbuja nekako odpor, tako da. Selite tudi tiste, kateri so bili prvič poplavljeni, pa tudi nekaj hiš je takih v katerih ni bilo vode jih selite. Ne selite pa tistih kateri so bili štirikrat poplavljeni, eni so bili v lanskem letu celo trikrat poplavljeni, pa jih ne selite. Tako da jaz ne vem kakšne, kakšne so to strokovne podlage in rad bi jih videl. Pa mogoče bo priložnost, no. Zaenkrat hvala lepa, pa se še bom kasneje oglasil.