Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci in vsi ostali vabljeni gostje!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo kot rečeno in regionalni razvoj je na 9. seji, 10. 7., obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. S strani predstavnikov Vlade, vladnih služb in ministrstva smo dobili korektna pojasnila o vzrokih za spremembo in dopolnitev predpisa in predlaganih rešitvah in jih v našem mnenju na tem mestu ne bi ponavljal. Bi pa rad v imenu komisije izpostavil, da smo na podlagi razprave in dodatnih pojasnil poročevalcev zavzeli naslednje stališče: Komisija pozdravlja predlagane zakonske rešitve, ki so odraz proaktivnega delovanja vseh, ki so vključeni v proces obnove po poplavah in pri tem zaznanih težavah pri izvajanju nalog povezanih predvsem z nadomestitvenimi gradnjami za prebivalce, ki so v lanskoletnih poplavah in plazovih izgubili svoje domove. Čeprav del javnosti izpostavlja prepočasno odzivnost Vlade pri obnovi in razvoju prizadetih območij, komisija poudarja, da se je treba zavedati, da v času sprejemanja Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta lani, ni bilo moč v celoti predvideti vseh okoliščin in kompleksnosti procesa odpravljanja posledic naravne katastrofe, zato je ključnega pomena stalna prisotnost odgovornih na terenu in njihova hitra odzivnost na nastale težave tako v smislu operativnega delovanja kot v smislu priprave sprememb interventnih ukrepov s ciljem učinkovitejšega naslavljanja zaznanih težav in tu smo bili mnenja, da bo verjetno prišlo še do kakšnih popravkov.

Komisija poudarja, da je pri zagotavljanju hitrejše nadomestne in nadomestitvene gradnje v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov največji izziv, kako preseči dolgotrajnost postopkov umeščanja novih objektov v prostor, saj sprejemanje prostorske dokumentacije v najslabšem primeru lahko traja tudi do 15 let v posameznih primerih. Pri tem izkušnje občin pri pripravi občinskih prostorskih načrtov OPN tudi kažejo, da največjo težavo predstavlja dolgotrajni postopek izdelave poplavnih študij in okoljskih poročil. S tem povezano komisija opozarja, da je treba storiti vse potrebno, da bodo postopki umeščanja nadomestnih in nadomestitvenih objektov v prostor čim bolj tekoči in brez zamud, saj bodo prizadeti prebivalci le tako dobili nov dom v doglednem času. V zvezi z izzivi dolgotrajnih postopkov umeščanja objektov v prostor so predstavniki predlagatelja zakona pojasnili, da je Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev zagotovil pravno podlago za poenostavitev postopkov umeščanja novih objektov v prostor, ki bodo nadomestili uničene oziroma poškodovane domove v lanskoletnih poplavah. Dodatno je bilo pojasnjeno, da predstavniki države vsakodnevno sodelujejo s prizadetimi občinami in njihovimi urbanisti ter iščejo rešitve za čim hitrejšo pridobitev nadomestnih zemljišč. Z namenom hitrejšega sprejemanja OPN, se išče rešitev tudi v smislu vodenja postopka samo tistih delov občinskih prostorskih načrtov, kjer se bodo zagotavljala zemljišča za nadomestitvene gradnje, medtem ko v vsebino mnenj ni možno posegati, pa se spodbuja mnenjedajalce k hitrejšemu odzivanju. Smo pa v zvezi z oceno finančnih posledic predloga zakona za državni proračun v višini 160 tisoč evrov v letošnjem letu in 480 tisoč evrov v letu 2025 za opravljanje nalog DSU v komisiji menili, da gre za relativno velik strošek. Predstavniki predlagatelja so pojasnili, da je obseg predvidenih proračunskih sredstev za opravljanje nalog DSU racionalen in bo dobro izkoriščen z vidika zagotovitve hitrejše izvedbe nadomestitvene gradnje, pri tem pa bo zagotovljen tudi ustrezen nadzor države nad porabo teh sredstev. Komisija je praktično soglasno podprla predlog zakona, ki je pred nami.

Hvala lepa.